Timsko delo vključuje timsko načrtovanje, timsko poučevanje oziroma izvajanje in timsko evalvacijo. Praviloma naj bi si naštete etape sledile, lahko pa se med seboj časovno prepletajo.
4.2.1 Timsko načrtovanje
Poglobljeno timsko načrtovanje je predpogoj kakovostnega timskega izvajanja in evalvacije. Je temelj brez katerega izvajanje sploh ne more potekati. Dobro in uspešno načrtovanje bo najprej razvidno pri izvajanju in nato še pri evalvaciji. A. Polak (1999)
44
meni, da se s temeljitim in sistematičnim timskim načrtovanjem lahko izognemo številnim težavam in neuspehom timskega poučevanja.
Buckley (2000) poudarja, da je pri etapi načrtovanja potrebno vključevati sledeče korake:
opredelitev glavnih ciljev in učinkov timskega poučevanja,
identifikacija vseh drugih ciljev h katerim stremimo pri timskem poučevanju;
razvijanje ustvarjalnosti v didaktičnih pristopih,
analiza dejavnikov, ki vplivajo na didaktični pristop (npr. okolje),
izbira ustrezne evalvacije za evalvacijo predlaganih strategij poučevanja,
oblikovanje didaktične priprave,
načrtovanje evalvacije,
timsko poučevanje v ožjem pomenu,
evalvacija timskega poučevanja in nadgrajevanje procesov v timu,
izvajanje povratnih informacij o delu tima vodstvu šole in kolegom,
spodbujanje komunikacije med člani tima s ciljem večje jasnosti, odprtosti in sproščenosti v odnosih.
A. Polak (2012) izpostavlja, da se pri timskem načrtovanju srečajo člani tima z namenom, da v ustvarjalnem procesu oblikujejo metodično, snovno, materialno in psihološko pripravo na timsko izvajanje dejavnosti in zagotavljanje učno-vzgojnih situacij. Pri tem avtorica še poudarja, da sproščenost v odnosih, osebnostna odprtost članov tima in ustvarjalno vzdušje pozitivno vplivajo na inovativnost in učinkovitost timskega načrtovanja ter posledično sta spodbujena tudi timsko izvajanje in evalvacija.
Timsko načrtovanje naj vključuje postavljanje ciljev na vseh področjih in jasna pričakovanja na področju pedagoškega dela. Pri tem moramo biti pozorni na različne dejavnike metodično-didaktične narave in osebnostne dejavnike. Priporočljivo je, da se pri timskem načrtovanju končne odločitve zapiše, saj nam to omogoča boljše razumevanje, realizacijo in kasneje evalvacijo timskega dela (prav tam).
45
4.2.2 Timsko poučevanje ali timsko izvajanje
Timsko izvajanje, ki je osrednja etapa timskega dela, temelji na dobrem in uspešnem timskem načrtovanju. Ko sta v poučevanje istih otrok v razredu istočasno vključena najmanj dva učitelja, ki se enakovredno dopolnjujeta pri izvajanju učnega procesa in v njem aktivno sodelujeta, govorimo o timskem poučevanju. To omogoča kakovostnejši, zanimivejši, bolj dinamičen učni proces, ki je lahko bolj individualiziran in notranje diferenciran (Polak, 2007).
K. Pavlič Škerjanec (2011, str. 31-32) predstavlja dve vrsti timskega poučevanja:
timsko poučevanje tipa A, imenovano kot interaktivno timsko poučevanje, ko dva ali več učiteljev sodeluje v vseh etapah timskega dela, in sicer pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji;
timsko poučevanje tipa B, ko dva ali več učiteljev sodeluje pri načrtovanju in evalvaciji, ne pa pri izvajanju učnega procesa.
K. Pavlič Škerjanec (prav tam) poudarja, da timsko poučevanje ne more biti naključno, v smislu, da se dva učitelja dogovorita, da bosta nekaj naredila skupaj in prav tako ne more biti izvedeno »po občutku«. Vpeljava timskega poučevanja naj bo postopna in načrtna, sistematična, strukturirana in razvojna.
A. Polak (2012) ugotavlja, da je prednost timskega izvajanja pedagoškega dela strokovnih delavcev iste smeri izobrazbe v podobnem pogledu članov tima na cilje, vsebine in aktivnosti, ki jih tim načrtuje. Smiselno je, da se po načelu pozitivne soodvisnosti delo vseh članov tima prepleta in deli glede na močna področja, lastnosti, spretnosti, sposobnosti, strokovno znanje in kompetence vsakega izmed članov tima.
Delitev dela naj temelji na dogovoru med člani tima. Poleg tega je pomembno zavedanje, da skupnih ciljev ni mogoče dosegati brez aktivne vključenosti vseh članov tima v pedagoško delo, najizraziteje je to zlasti med hkratno prisotnostjo strokovnih delavcev v oddelku vzgoje in izobraževanja (prav tam).
46
4.2.3 Timska evalvacija
Zadnja etapa timskega dela je timska evalvacija, ki nam da vpogled v tisto, kar delamo dobro, in tudi v tisto, kar bi lahko izboljšali. Običajno je zadnja etapa timskega dela, ki zajema povratne informacije o opravljeni dejavnosti, lahko pa tim izvaja tudi sprotno oz. vmesno evalvacijo.
A. Polak (2012) poudarja, da je refleksija ključni proces, na katerem temelji evalvacija pedagoškega in timskega dela. Evalvacija lahko poteka spontano, kar pomeni, da se člani tima vnaprej ne dogovorijo za srečanje, ali sistematična, kar pomeni, da se člani tima srečajo točno z namenom evalviranja pedagoškega dela in dogajanja v timu. Poleg tega je evalvacija lahko strukturirana, delno strukturirana ali nestukturirana. Pri strukturirani evalvaciji tim vnaprej točno določi področje evalvacije, pri delno usmerjeni določi le ključne točke, pri neustrukturirani pa vsak član prosto pove, kar misli (prav tam).
Evalvacija lahko poteka na dveh ravneh:
na ravni analize pedagoškega dela, ko se evalvirajo vzgojno-izobraževalni cilji, analizirajo se metodični in didaktični pristopi, načini motiviranja, skupinska interakcija ob timskem izvajanju itd.;
na ravni analize dogajanja in odnosov v timu, ko se evalvirajo odnosi med posameznimi člani tima in njihovo medsebojno delovanje (prav tam).
Poleg že naštetih etap timskega dela, K. Pevec Semec (2001) opozori še na ponovno načrtovanje. Avtorica meni, da je ponovno načrtovanje najmanj uporabljena etapa pri timskem delu. Kot razlog navaja večjo usmerjenost učiteljev v prihodnost, ne pa v tisto, kar je že bilo, zlasti če z izvedenim ni bilo težav.
47
Slika 1: Grafični prikaz timskega dela. Vir: Pevec Semec (2001, str. 23-25).
Pomembno je poudariti, da učinkovita evalvacija timskega dela omogoča pomembno izhodišče za nadaljnje timsko delo.