Gospodarske družbe glede na število zaposlenih

Glede na število zaposlenih so družbe razvršèene v šest skupin:

• družbe brez zaposlenih,

• družbe z 1–10 zaposlenimi,

• družbe z 11–50 zaposlenimi,

• družbe z 51–250 zaposlenimi,

• družbe z 251–500 zaposlenimi

• in družbe z veè kot 500 zaposlenimi.

2.1.1. Poslovanje gospodarskih družb glede na število zaposlenih v letu 2003

Tudi v letu 2003 je imela dobra polovica (56.4%) družb 1–10 zaposlenih. Sledile so družbe brez zaposlenih. Takih je bilo 31.4%, 11–50 zaposlenih je imelo 8.7% družb, 51–250 zaposlenih 2.7% družb, 251–500 zaposlenih 0.5% družb, veè kot 500 zaposlenih pa je imelo samo 0.3% družb.

Èeprav je bilo družb z veè kot 500 zaposlenimi samo 0.3%, je bilo pri njih zaposlenih najveè delavcev (29.7%) in so najveè prispevale k skupnemu poslovanju družb.

Ustvarile so 29.8% prihodkov, 45.2% èistih prihodkov od prodaje na tujem trgu in 34.4% celotne dodane vrednosti. Sledili so prispevki družb z 51–250 zaposlenimi.

Slika 6: Razvrstitev gospodarskih družb glede na število zaposlenih v letu 2003 (deleži v %)

0.0 10.0 20.0 30.0 40.0 50.0 60.0

1–10 0 11–50 51–250 250–500 veè kot 500

Delež v %

Število družb Število zaposlenih

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida gospodarskih družb za leto 2003.

Prevladovale so družbe z 1–10 zaposlenimi, k skupnemu po-slovanju pa so najveè prispeva-le družbe z veè kot 500 zaposle-nimi

36 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003

Poslovanje gospodarskih družb glede na velikost v letu 2003

Pri njih je bilo zaposlenih 25.4% delavcev, ki so ustvarili 23.4% prihodkov, 18.6%

èistih prihodkov od prodaje na tujem trgu in 23.0% celotne dodane vrednosti.

Najmanjši so bili prispevki družb brez zaposlenih. Te so ustvarile 2.0% prihodkov, 0.4% èistih prihodkov od prodaje na tujem trgu in 0.8% celotne dodane vrednosti.

V letu 2003 je vseh šest skupin družb uspešno poslovalo in izkazalo veè èistega dobièka kot èiste izgube.

Od 25,546 družb, ki so izkazale èisti dobièek v znesku 520,172 milijonov tolarjev, je bilo 63.7% družb z 1–10 zaposlenimi, najveèji del njegove vrednosti (28.4%) pa so izkazale družbe z veè kot 500 zaposlenimi. Èisti dobièek, ki je bil veèji od 100 milijonov tolarjev, je izkazalo 699 družb v skupnem znesku 384,927 milijonov tolarjev. Med njimi je bilo najveè družb (219 oziroma 31.3%) z 51–250 zaposlenimi, najveèji del zneska (38.3%) pa je izkazalo 70 družb z veè kot 500 zaposlenimi.

Slednje so predstavljale 63.6% vseh družb z veè kot 500 zaposlenimi in so s èistim dobièkom, veèjim od 100 milijonov tolarjev, v skupnem znesku 147,541 milijona tolarjev prispevale 99.7% k celotnemu èistemu dobièku družb z veè kot 500 zaposlenimi.

Slika 7: Prispevki gospodarskih družb glede na število zaposlenih k skupnemu poslovanju v letu 2003 (v %)

0 5 10 15 20 25 30 35 40

veè kot 500 51–250 11–50 1–10 251–500 0

Delež v %

Prihodki Dodana vrednost Sredstva

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida in bilance stanja gospodarskih družb za leto 2003.

Najveèji del vred-nosti èistega dobièka družb so izkazale družbe z veè kot 500 zaposlenimi

: 1 1 a l e b a

T Čistidobičekinčistaizgubagospodarskihdružbgledenaštevliozaposlenihvletu 3

0 0 2

s e b ž u r D

m o li v e t š

h i n e l s o p a z

K E Č I B O D I T S I

Č ČISTAIZGUBA NETOČISTIDOBIČEK+ -A B U G Z I A T S I Č O T E N b

ž u r d o li v e t

Š ZnesekvmioSIT Števliodružb ZnesekvmioSIT ZnesekvmioSIT

0 5,334 44,943 5,263 22,389 22,554

0 1 –

1 16,280 82,722 5,682 42,317 40,405

0 5 – 1

1 2,867 92,800 550 40,287 52,513

0 5 2 – 1

5 833 100,975 265 46,671 54,304

0 0 5 – 1 5

2 147 50,745 41 19,783 30,962

0 0 5 t o k č e

v 85 147,987 25 33,974 114,013

J A P U K

S 25,546 520,172 11,826 205,421 314,751

r i

V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidagospodarskihdružbzaleto2003.

Èisto izgubo je izkazalo 11,826 družb v skupni vrednosti 205,421 milijonov tolarjev.

Najveè jih je bilo med družbami z 1–10 zaposlenimi (48.0%) in med družbami brez zaposlenih (44.5%), najveèji del njegove vrednosti (22.7%) pa so izkazale družbe z 51–250 zaposlenimi. Èisto izgubo, ki je bila veèja od 100 milijonov tolarjev, je izkazalo 305 družb v znesku 153,835 milijonov tolarjev. Med njimi je bilo najveè (93 oziroma 30.5%) družb z 51–250 zaposlenimi, ki so izkazale tudi najveèji del (26.1%) omenjenega zneska.

Pri vseh šestih skupinah družb je bila razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo pozitivna. Najveèji del celotne vrednosti neto èistega dobièka družb pa so izkazale družbe z veè kot 500 zaposlenimi (36.2%).

2.1.2. Uspešnost poslovanja gospodarskih družb glede na število zaposlenih v letih 2002 in 2003

V letu 2003 je bilo za 1,786 (4.7%) veè družb in za 4,784 (1.0%) manj zaposlenih kot v letu 2002. Najbolj se je poveèalo število družb brez zaposlenih (za 1,413), sledilo je poveèanje števila družb z 1–10 zaposlenimi (za 291), družb z 11–50 zaposlenimi (za 113) in družb z 251–500 zaposlenimi (za 2). Pri vseh naštetih skupinah družb (razen pri družbah brez zaposlenih) se je s poveèanjem števila družb poveèalo tudi število zaposlenih, najbolj pri družbah z 11–50 zaposlenimi (za 3,624). Hkrati se je zmanjšalo število družb z 51–250 zaposlenimi (za 23) in družb z veè kot 500 zaposlenimi (za 10) ter število pri njih zaposlenih delavcev (pri prvi skupini družb za 3,118, pri drugi pa celo za 7,646).

Poslovanje vseh obravnavanih skupin družb je bilo v letu 2003 uspešnejše kot v letu 2002, kar potrjujejo tudi nekateri kazalniki uspešnosti poslovanja.

V tem èasu se je poveèala vrednost prihodkov, ki jo je v povpreèju ustvarila posamezna družba znotraj posamezne skupine družb. Omenjeno povpreèje je bilo v obeh letih najveèje pri družbah z veè kot 500 zaposlenimi (v letu 2003 32,568 milijonov tolarjev, v letu 2002 28,700 milijonov tolarjev), najmanjše pa pri družbah brez zaposlenih (v letu 2003 19 milijonov tolarjev, v letu 2002 16 milijonov tolarjev).

Razen pri družbah brez zaposlenih je posamezna družba znotraj posameznih skupin družb v povpreèju ustvarila tudi veè dodane vrednosti. Tudi to povpreèje je bilo v obeh letih najveèje pri družbah z veè kot 500 zaposlenimi (v letu 2003 8,891 milijonov tolarjev, v letu 2002 7,642 milijonov tolarjev), najmanjše pa pri družbah brez zaposlenih (v obeh letih enako, 2 milijona tolarjev).

V letu 2003 se je delež prihodkov družb, ustvarjen s prodajo na tujem trgu, nekoliko poveèal v primerjavi s predhodnim letom (s 26.0% na 26.3%). K temu so prispevale predvsem družbe z veè kot 500 zaposlenimi, ki so najbolj izvozno usmerjene in so ta delež poveèale (s 37.5% v letu 2002 na 39.9% v letu 2003). Do poveèanja deleža je prišlo tudi pri družbah z 11–50 zaposlenimi (s 16.3% v letu 2002 na 16.9% v letu 2003), pri družbah z 1–10 zaposlenimi je ostal isti (13.7%), pri vseh ostalih skupinah družb pa se je zmanjšal. Najmanjši delež v obeh letih so imele družbe brez zaposlenih (v letu 2003 5.7%, v letu 2002 7.9%).

Kazalnik celotne gospodarnosti družb je bil pri vseh obravnavanih skupinah družb tako v letu 2003 kot v letu 2002 veèji od 1, kar pomeni da so bili njihovi prihodki veèji od odhodkov. V obeh letih je bil kazalnik za vse družbe skupaj enak 1.03. Tolikšen je bil v obeh letih tudi pri družbah z 1–10 zaposlenimi, ki predstavljajo

Najveèji del vred-nosti èiste izgube družb so izkazale družbe z 51–250 zaposlenimi Vse skupine družb so izkazale neto èisti

dobièek

Od leta 2002 do leta 2003 se je najbolj poveèalo

število družb brez zaposlenih, števi-lo zaposlenih pa najbolj zmanjšalo v družbah z veè kot 500 zaposle-nimi

Delež prihodkov, ustvarjen s prodajo na tujem trgu so najbolj poveèale družbe z veè kot 500 zaposlenimi

38 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003

Poslovanje gospodarskih družb glede na velikost v letu 2003

dobro polovico vseh družb. Pri vseh ostalih skupinah družb se je kazalnik izboljšal in je bil tudi v letu 2003 najveèji pri družbah brez zaposlenih (1.12, v letu 2002 1.05).

Tudi kazalnik gospodarnosti poslovanja je bil v obeh letih pri vseh skupinah družb veèji od 1 (poslovni prihodki so bili veèji od poslovnih odhodkov). Pri družbah z 1–10 zaposlenimi in pri družbah z 251–500 zaposlenimi je bil v obeh letih enak (pri prvih 1.04, pri drugih 1.03), pri vseh ostalih skupinah družb pa se je poveèal in je bil v letu 2003 najveèji pri družbah z veè kot 500 zaposlenimi (1.05).

V letu 2003 sta bili dobièkonosnost sredstev (merjena z neto èistim dobièkom na povpreèno vrednost sredstev) in dobièkonosnost kapitala (merjena z neto èistim dobièkom na povpreèno vrednost kapitala) veèji kot v letu 2002 pri vseh posameznih skupinah družb, razen pri družbah z 1–10 zaposlenimi, kjer sta se zmanjšali. V letu 2003 so najveèjo dobièkonosnost sredstev dosegle družbe z veè kot 500 zaposlenimi (3.2%), najveèjo dobièkonosnost kapitala pa družbe z 11–50 zaposlenimi (6.0%).

Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja je bil ob koncu leta 2003 pri vseh obravnavanih skupinah družb manjši kot ob koncu leta 2002, razen pri družbah z 51–250 zaposlenimi, kjer se je poveèal. Tako ob koncu leta 2003 kot ob koncu leta 2002 je bil veèji od 1 (finanène in poslovne obveznosti so bile veèje od kapitala) pri družbah z 1–10 zaposlenimi, pri družbah z 11–50 zaposlenimi in pri družbah z 51–

250 zaposlenimi, pri vseh ostalih skupinah družb pa je bil manjši od 1. Ob koncu leta 2003 je bil koeficient najmanjši pri družbah z 251–500 zaposlenimi (0.56), najveèji pa pri družbah z 51–250 zaposlenimi (1.77).

Koeficient dolgoroène pokritosti dolgoroènih sredstev in zalog je bil pri vseh družbah skupaj tako ob koncu leta 2003 kot ob koncu leta 2002 enak 0.96.

Nespremenjen je ostal tudi pri družbah z 11–50 zaposlenimi, z 51–250 zaposlenimi in z 251–500 zaposlenimi. Pri družbah brez zaposlenih in pri družbah z 1–10 zaposlenimi se je nekoliko poveèal, pri družbah z veè kot 500 zaposlenimi pa se je nekoliko zmanjšal. Ob koncu leta 2003 je bil pri vseh obravnavanih skupinah družb, razen pri družbah brez zaposlenih, manjši od 1. To pomeni, da so ob koncu leta 2003 samo družbe brez zaposlenih uspele s kapitalom, dolgoroènimi rezervacijami in dolgoroènimi obveznostmi skupaj v celoti pokriti vsa dolgoroèna sredstva in zaloge.

Kratkoroèni koeficient je bil pri vseh družbah skupaj ob koncu leta 2003 nekoliko veèji (0.91) kot ob koncu leta 2002 (0.89). Veèji je bil tudi pri družbah brez zaposlenih, pri družbah z 1–10 zaposlenimi in z 11–50 zaposlenimi. Pri družbah z veè kot 500 zaposlenimi je bil nekoliko manjši, isti pa je ostal pri družbah z 51–250 zaposlenimi in pri družbah z 251–500 zaposlenimi. Ob koncu leta 2003 je bil veèji od 1 (kratkoroèna sredstva so bila veèja od kratkoroènih obveznosti) samo pri družbah brez zaposlenih.

Veè o kazalnikih uspešnosti poslovanja obravnavanih skupin družb glej tabelo 7 v Podatkovni prilogi.

In document Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 (Strani 34-37)