Poslovanje izvoznikov v letu 2003

V letu 2003 je bilo od 39,837 družb 9,341 (23.4%) izvoznikov in 30,496 (76.6%) ostalih družb. Od 9,341 izvoznikov pa je bilo 2,703 (28.9%) pretežnih izvoznikov.

Èeprav so izvozniki po številu predstavljali slabo èetrtino družb, so tudi v letu 2003 zaposlovali najveè delavcev (71.6%) in najveè prispevali k skupnim prihodkom (78.6%), k celotni dodani vrednosti (77.3%) in k celotni vrednosti sredstev družb (62.2%). Med izvozniki je bilo 28.9% pretežnih izvoznikov s 45.6% vseh pri izvoznikih zaposlenih delavcev. Ti so prispevali 36.4 % k skupnim prihodkom, 43.1%

k celotni dodani vrednosti in 33.2% k celotni vrednosti sredstev vseh izvoznikov.

Najveè izvoznikov (36.5%) je bilo v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, najveè pretežnih izvoznikov (34.4%) pa v predelovalnih dejavnostih. Tako vsi izvozniki skupaj kot samo pretežni izvozniki pa so zaposlovali najveè delavcev in najveè prispevali k skupnemu poslovanju družb v predelovalnih dejavnostih (glej tabelo 14 v PRILOGI).

Slika 11: Delež izvoznikov, pretežnih izvoznikov in ostalih družb v skupnem številu gospodarskih družb v letu 2003 (v %)

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Izvozniki Pretežni izvozniki Ostale družbe

Delež v %

Število družb

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida gospodarskih družb za leto 2003.

V letu 2003 je bilo 23.4%

izvoznikov, ki so ustvarili dobre tri èetrtine prihodkov družb

Slika 12: Prispevki izvoznikov, pretežnih izvoznikov in ostalih družb k skupnemu poslovanju v letu 2003 (v %)

3.1.1. Poslovni izid

V letu 2003 so se v primerjavi s prejšnjim letom prihodki izvoznikov poveèali nekoliko manj (za 9.7%, pretežnih izvoznikov za 9.2%) kot prihodki ostalih družb (za 11.8%). Najveèji del prihodkov družb so predstavljali èisti prihodki od prodaje.

Èisti prihodki od prodaje na tujem trgu vseh izvoznikov skupaj so se poveèali za 10.4% (to je prav toliko, kot so se poveèali njihovi èisti prihodki od prodaje na domaèem trgu), pri pretežnih izvoznikih pa za 11.7% (kar je za 9.3 odstotne toèke veè, kot so se poveèali njihovi èisti prihodki od prodaje na domaèem trgu). Èisti prihodki od prodaje na domaèem trgu pa so se najbolj poveèali pri ostalih družbah, in sicer za 12.7%. Zaradi omenjenih sprememb sta se pri izvoznikih nekoliko poveèala tako delež prihodkov, ustvarjen s prodajo na tujem trgu (s 33.3%

na 33.5%), kot delež prihodkov, ustvarjen s prodajo na domaèem trgu (s 60.7% na 61.1%). Pri pretežnih izvoznikih se je poveèal delež prihodkov, ustvarjen s prodajo na tujem trgu (s 74.4% na 76.0%) in hkrati zmanjšal delež prihodkov, ustvarjen s prodajo na domaèem trgu (z 19.1% na 17.9%). Delež prihodkov, ustvarjen s prodajo na domaèem trgu pa se je najbolj poveèal pri ostalih družbah (s 87.6% na 88.2%).

Odhodki vseh treh skupin družb so se poveèali nekoliko manj kot njihovi prihodki (odhodki izvoznikov za 0.4, pretežnih izvoznikov za 0.7 in ostalih družb za 2.5 odstotne toèke manj). Najveèji del odhodkov družb so predstavljali stroški blaga, materiala in storitev, ki so se pri izvoznikih poveèali nekoliko manj (za 10.5%, pri pretežnih izvoznikih za 9.0%) kot pri ostalih družbah (za 12.6%). V letu 2003 so imeli 75.1-odstotni delež v odhodkih izvoznikov (70.8-odstotni delež v odhodkih pretežnih izvoznikov) in 67.9-odstotni delež v odhodkih ostalih družb. Drugo pomembno postavko v odhodkih družb so predstavljali stroški dela. Tudi ti so se v primerjavi s prejšnjim letom pri izvoznikih poveèali nekoliko manj (za 9.2%, pri pretežnih izvoznikih za 9.0%) kot pri ostalih družbah (za 11.7%). V letu 2003 so imeli 14,6-odstotni delež v odhodkih izvoznikov (18.0-odstotni delež v odhodkih pretežnih izvoznikov) in 17.4-odstotni delež v odhodkih ostalih družb. Med stroški dela so najveèji delež predstavljale plaèe. Povpreèna meseèna plaèa na zaposlenega se je glede na prejšnje leto poveèala pri izvoznikih (in pretežnih izvoznikih) za 7.4% in pri ostalih družbah za 7.5%. Tako kot v letu 2002 je bila tudi

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

Izvozniki Pretežni izvozniki Ostale družbe

Delež v %

Prihodki Dodana vrednost Sredstva

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida in bilance stanja gospodarskih družb za leto 2003.

Prihodki izvoz-nikov so se po-veèali za 2.1 odstotne toèke manj kot pri-hodki ostalih družb

Odhodki izvoz-nikov in ostalih družb so se pove-èali nekoliko manj kot njihovi prihodki

46 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 Izvozniki v letu 2003

v letu 2003 pri izvoznikih (237,500 tolarjev, pri pretežnih izvoznikih 234,176 tolarjev) veèja kot pri ostalih družbah (194,034 tolarjev).

Opisane spremembe so v letu 2003 poveèale pozitivno razliko med prihodki in odhodki, ki so jo vse tri skupine družb dosegle v letu 2002.

Èisti dobièek je izkazalo 25,546 družb v skupni vrednosti 520,172 milijona tolarjev.

V primerjavi s prejšnjim letom je bil veèji za 19.5%. Najbolj se je poveèal pri ostalih družbah (za 30.9%) in manj pri izvoznikih (za 15.6%, pri pretežnih izvoznikih za 21.2%). Izkazalo ga je 80.7% izvoznikov (77.2% pretežnih izvoznikov) in 59.0%

ostalih družb. Skoraj tri èetrtine celotne vrednosti èistega dobièka družb so izkazali izvozniki (od tega 40.5% pretežni izvozniki). Med izvozniki s èistim dobièkom jih je 6.4% izkazalo èisti dobièek, veèji od 100 milijonov tolarjev, v skupnem znesku, ki je predstavljal 80.6% celotne vrednosti èistega dobièka izvoznikov oziroma 58.2%

celotne vrednosti èistega dobièka družb.

Èisto izgubo je izkazalo 11.826 družb v skupni vrednosti 205,421 milijonov tolarjev.

V primerjavi s prejšnjim letom je bila manjša za 3.3%. Pri ostalih družbah se je zmanjšala za èetrtino, pri izvoznikih (in pretežnih izvoznikih) pa se je poveèala za 13.1% (to je manj, kot se je poveèal njihov èisti dobièek). Izkazalo jo je 18.3%

izvoznikov (21.6% pretežnih izvoznikov) in 33.2% ostalih družb. Tudi najveèji del celotne vrednosti èiste izgube družb so izkazali izvozniki (66.7%, od tega 36.5%

pretežni izvozniki). Od 1,708 izvoznikov s èisto izgubo jih je 172 (10.1%) izkazalo èisto izgubo, veèjo od 100 milijonov tolarjev, v skupnem znesku, ki je predstavljal 86.6% celotne vrednosti èiste izgube izvoznikov oziroma 57.7% celotne vrednosti èiste izgube družb.

Razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo družb je bila pozitivna. Družbe so izkazale neto èisti dobièek, ki je bil v vrednosti 314,751 milijonov tolarjev za 41.1% veèji kot v prejšnjem letu. Veèji neto èisti dobièek so izkazale vse tri skupine družb. Najbolj se je poveèal pri ostalih družbah, in sicer skoraj za 3-krat, pri izvoznikih pa za 17.0% (pri pretežnih izvoznikih za 25.6%). Kljub temu so tudi v letu 2003 najveèji del celotne vrednosti neto èistega dobièka družb izkazali izvozniki (75.7%, pretežni izvozniki 32.5%), samo slabo èetrtino njegove vrednosti pa ostale družbe (24.3%).

Èisti dobièek je izkazalo 80.7%

izvoznikov

Èisto izgubo je izkazalo samo 18.3% izvoznikov

Tri èetrtine celotnega neto èistega dobièka družb so izkazali izvozniki

3.1.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev

Vrednost sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev družb se je od konca leta 2002 do konca leta 2003 realno poveèala za 6.5%. Najbolj se je poveèala pri ostalih družbah, in sicer realno za 16.5%, pri vseh izvoznikih skupaj pa realno za 1.1% (samo pri pretežnih izvoznikih se je zmanjšala realno za 0.6%). Tako se je v celotni vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev družb delež

izvoznikov zmanjšal za 3.3 strukturne toèke (pretežnih izvoznikov za 1.5 strukturne toèke) in za 3.3 strukturne toèke poveèal delež ostalih družb. Kljub temu pa so tudi ob koncu leta 2003 k celotni vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev najveè prispevali izvozniki (62.2%, pretežni izvozniki 20.6%) in manj ostale družbe (37.8%).

V tem èasu se je v strukturi sredstev vseh treh skupin družb nekoliko zmanjšal delež stalnih sredstev (predvsem delež opredmetenih osnovnih sredstev) in poveèal delež gibljivih sredstev (pri izvoznikih in pretežnih izvoznikih predvsem delež kratkoroènih poslovnih terjatev, pri ostalih družbah pa predvsem delež

kratkoroènih finanènih naložb). Ob koncu obeh let pa so imele vse tri obravnavane skupine družb dobro polovico sredstev v stalnih sredstvih (ob koncu leta 2003 izvozniki 60.0%, pretežni izvozniki 53.9%, ostale družbe 67.8%) in manj kot polovico v gibljivih sredstvih (ob koncu leta 2003 izvozniki 39.5%, pretežni izvozniki 45.8%, ostale družbe 31.7%).

V strukturi obveznosti do virov sredstev se je pri vseh treh skupinah družb delež kapitala nekoliko poveèal (pri ostalih družbah za 2.0 strukturne toèke, pri vseh izvoznikih skupaj in pri pretežnih izvoznikih za 0.1 strukturne toèke) in zmanjšal delež finanènih in poslovnih obveznosti (pri ostalih družbah za 2.2 strukturne toèke, pri vseh izvoznikih skupaj za 0.1 strukturne toèke in pri pretežnih izvoznikih za 1.5 strukturne toèke). Ob koncu leta 2003 so imeli v strukturi obveznosti do virov sredstev veè kot polovico kapitala izvozniki (52.7%, pretežni izvozniki 51.0%), veè kot polovico finanènih in poslovnih obveznosti pa ostale družbe (59.9%).

Omenjene spremembe v strukturi obveznosti do virov sredstev kažejo, da se je od konca leta 2002 do konca leta 2003 pri vseh treh skupinah družb nekoliko izboljšala stopnja lastniškosti financiranja (ki nam pove, kolikšen delež premoženja financirajo družbe s kapitalom) in se nekoliko zmanjšala stopnja dolžniškosti financiranja (ki nam pove, kolikšen delež premoženja financirajo družbe s finanènimi in poslovnimi obveznostmi). Kljub tem spremembam je bila tudi ob koncu leta 2003 stopnja lastniškosti financiranja najveèja pri izvoznikih (52.7, pri pretežnih izvoznikih 51.0%), stopnja dolžniškosti financiranja pa je bila najveèja pri ostalih družbah (59.9%).