Podatke iz letnih poroèil je za leto 2003 predloilo AJPES 39,837 drub, kar je 1,786 (4.7%) veè drub, kot jih je to storilo za leto 2002. Veèje tevilo drub beleimo v vseh posameznih dejavnostih, razen v rudarstvu (isto kot v letu 2002) ter v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju (kjer se je e tako majhno tevilo zmanjalo za 1). Najbolj se je poveèalo v dejavnostih nepremiènin, najema in poslovnih storitev (za 687), gradbenitva (za 299) ter v predelovalnih dejavnostih (za 215), najmanj pa v dejavnosti izobraevanja (za 1).
Slika 4: tevilo izbrisov pravnih oseb iz sodnega registra po ZFPP v obdobju 19992003
0 2,000 4,000 6,000 8,000 10,000
1999 in 2000 2001 2002 2003
tevilo
Vir: Uradni list RS.
Opomba: Najveè izbrisov je bilo v prvih dveh letih po uveljavitvi ZFPP.
V letu 2003 je bilo po ZFPP iz sodnega registra izbrisanih 754 pravnih oseb
Leta 2003 je bilo za 4.7% veè drub kot leta 2002 in za 1.0%
manj zaposlenih
Drube so v letu 2003 zaposlovale 464,381 delavcev, to je 4,784 (1.0%) manj, kot je bilo zaposlenih delavcev v drubah, ki so AJPES predloile podatke iz letnih poroèil za leto 2002. Manje tevilo zaposlenih so imele drube v 5 dejavnostih: v predelovalnih dejavnostih (za 8,122), v dejavnostih prometa, skladièenja in zvez (za 695), rudarstva (za 360), kmetijstva lova in gozdarstva (za 282) ter oskrbe z elektriko, plinom in vodo (za 182). Pri drubah v ostalih dejavnostih se je tevilo zaposlenih poveèalo, najbolj v dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev (za 2,612).
Poslovanje drub je bilo v letu 2003 uspeneje kot poslovanje drub v letu 2002.
Drube so v letu 2003 izkazale za 16.6% veèji èisti dobièek, za 11.0% manjo èisto izgubo in za 46.1% veèji neto èisti dobièek (pozitivna razlika med èistim dobièkom in èiso izgubo) kot drube v letu 2002.
Uspeneje poslovanje drub v letu 2003 v primerjavi z drubami v letu 2002 potrjujejo tudi nekateri kazalniki.
V letu 2003 sta se izboljala kazalnika produktivnosti dela drub, merjena s prihodki na zaposlenega in dodano vrednostjo na zaposlenega. Skupni prihodek na zaposlenega vseh drub skupaj se je poveèal s 23,691 tisoè tolarjev v letu 2002 na 25,904 tisoè tolarjev v letu 2003. Poveèal se je pri drubah v vseh posameznih dejavnostih, razen v dejavnostih finanènega posrednitva ter zdravstva in socialnega varstva, kjer se je zmanjal. Najveè prihodkov na zaposlenega so tudi v letu 2003 izkazale drube v dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja (95,144 tisoè tolarjev), najmanj pa drube v dejavnosti izobraevanja (10,718 tisoè tolarjev). Dodana vrednost na zaposlenega vseh drub skupaj se je poveèala s 5,588 tisoè tolarjev v letu 2002 na 6,130 tisoè tolarjev v letu 2003. Poveèala se je pri drubah v vseh posameznih dejavnostih, razen v dejavnosti finanènega posrednitva, kjer se je zmanjala. Kljub zmanjanju so drube iz finanènega posrednitva tudi v letu 2003 izkazale najveèjo dodano vrednost na zaposlenega (14,919 tisoè tolarjev), najmanjo pa drube v dejavnosti ribitva (4,222 tisoè tolarjev).
Slika 5: Dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih drubah posameznih dejavnosti v letih 2002 in 2003 (v tisoè SIT)
Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida gospodarskih drub za leto 2002 in 2003.
0 3,000 6,000 9,000 12,000 15,000 18,000
A B C D E F G H I J K L M N O
V tisoè SIT
Leto 2002 Leto 2003
Drube v letu 2003 so izkazale za 46.1% veèji neto èisti dobi-èek kot drube v letu 2002
Produktivnost dela drub se je poveèala
32 UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003
Nekoliko se je izboljal kazalnik izvozne usmerjenosti, ki kae, da so od leta 2002 do leta 2003 vse drube skupaj poveèale dele èistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v skupnih prihodkih s 26.0% na 26.3%. Do poveèanja delea je prilo pri drubah v 8 dejavnostih. Ker drube v dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja ustvarijo zelo malo èistih prihodkov od prodaje na tujem trgu, je bil njihov dele v skupnih prihodkih tako v letu 2003 kot v letu 2002 enak 0. Do zmanjanja delea pa je prilo v 6 dejavnostih (v gradbenitvu; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov iroke porabe; gostinstvu; prometu, skladièenju in zvezah;
izobraevanju ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah). Obravnavani dele
je bil tudi v letu 2003 najveèji pri drubah v predelovalnih dejavnostih, kjer se je od leta 2002 do leta 2003 poveèal z 52.9% na 54.8%.
Kazalnika celotne gospodarnosti in gospodarnosti poslovanja vseh drub skupaj sta bila tako v letu 2003 kot v letu 2002 enaka 1.03. Kazalnik celotne gospodarnosti drub se je od leta 2002 do leta 2003 izboljal v 12 dejavnostih, poslabal pa v 3 (v rudarstvu, finanènem posrednitvu ter v izobraevanju). V letu 2003 je bil v vseh dejavnostih, razen v rudarstvu, veèji od 1, kar pomeni, da so bili prihodki drub v teh dejavnostih veèji od odhodkov. Kazalnik gospodarnosti poslovanja drub se je od leta 2002 do leta 2003 izboljal v 11 dejavnostih, nespremenjen je ostal v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov
iroke porabe, v 3 dejavnostih pa se je poslabal (v finanènem posrednitvu, izobraevanju ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah). V letu 2003 je bil v vseh dejavnostih, razen v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju, veèji od 1, kar pomeni, da so bili poslovni prihodki v teh dejavnostih veèji od poslovnih odhodkov. V letu 2003 so najveèji kazalnik celotne gospodarnosti izkazale drube v dejavnosti finanènega posrednitva (1.16), najveèji kazalnik gospodarnosti poslovanja pa drube v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (1.07).
V letu 2003 so se v primerjavi z letom 2002 izboljali kazalniki dobièkonosnosti poslovanja vseh drub skupaj, merjeni z neto èistim dobièkom na zaposlenega, neto èistim dobièkom na povpreèno vrednost sredstev ter neto èistim dobièkom na povpreèno vrednost kapitala. Neto èisti dobièek na zaposlenega se je pri vseh drubah skupaj poveèal s 459 tisoè tolarjev na 678 tisoè tolarjev. Poveèal se je pri drubah v 6 dejavnostih, v 3 dejavnostih (v finanènem posrednitvu, izobraevanju ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah) pa se je zmanjal. V letu 2003 so ga izkazale tudi drube v 5 dejavnostih (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu; ribitvu;
gradbenitvu; prometu, skladièenju in zvezah ter v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju), ki so v letu 2002 izkazale neto èisto izgubo na zaposlenega. Pri drubah v dejavnosti rudarstva (ki so v obeh letih izkazale neto èisto izgubo) pa se je v tem èasu poveèala neto èista izguba na zaposlenega (s 156 tisoè tolarjev na 208 tisoè tolarjev). Dobièkonosnost sredstev (neto èisti dobièek na povpreèno vrednost sredstev) se je v pri vseh drubah skupaj poveèala z 1.7% na 2.3%, dobièkonos-nost kapitala (neto èisti dobièek na povpreèno vreddobièkonos-nost kapitala) pa s 3.6% na 4.8%. Do poveèanja obeh kazalnikov je prilo pri drubah v 4 dejavnostih (v predelovalnih dejavnostih; oskrbi z elektriko, plinom in vodo; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov iroke porabe; gostinstvu ter zdravstvu in socialnem varstvu), pri drubah v 4 dejavnostih (v finanènem posrednitvu; nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah; izobraevanju ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah) je prilo do njunega zmanjanja. Dobièkonosnost sredstev in kapitala pa so izkazale tudi drube v 4 dejavnostih (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu; ribitvu;
gradbenitvu ter v prometu, skladièenju in zvezah), v katerih sta imela oba kazalnika v letu 2002 (zaradi izkazane neto èiste izgube) negativni predznak. Pri drubah v dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja je bila dobièkonosnost sredstev v obeh letih enaka 0, kazalnik dobièkonosnosti kapitala, ki je imel v letu Dele prihodkov,
ki so ga drube ustvarile s proda-jo na tujem trgu, se je poveèal za 0.3 strukturne toèke
Kazalnika celot-ne gospodarnosti in gospodarnosti poslovanja vseh drub skupaj sta bili v obeh letih enaki 1.03
Dobièkonosnost poslovanja vseh drub skupaj se je poveèala
2002 negativni predznak, pa je bil v letu 2003 enak 2.3%. Samo v dejavnosti rudarstva sta imela oba obravnavana kazalnika (zaradi neto èiste izgube) v obeh letih negativni predznak. V letu 2003 so najveè neto èistega dobièka na zaposlenega (7,100 tisoè tolarjev) in najveèjo dobièkonosnost kapitala (10.4%) dosegle drube v dejavnosti finanènega posrednitva, najveèjo dobièkonosnost sredstev (3.6%) pa drube v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva.
Kazalniki stanja financiranja ob koncu leta 2003 kaejo nekoliko veèjo stopnjo lastnikosti financiranja, nekoliko manjo stopnjo dolnikosti financiranja ter nekoliko manji koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja drub kot ob koncu leta 2002.
Stopnja lastnikosti financiranja drub (ki nam pove, koliken del premoenja drub je financiran s kapitalom) se je v tem èasu poveèala s 46.3% na 46.7%.
Poveèala se je pri drubah v 6 dejavnostih (v ribitvu; oskrbi z elektriko, plinom in vodo; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov iroke porabe; prometu, skladièenju in zvezah; finanènem posrednitvu ter v izobraevanju), pri drubah v dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja je ostala ista, pri drubah v 8 dejavnostih pa se je zmanjala. Stopnja lastnikosti financiranja drub (ki nam pove, koliken del premoenja drub je financiran z dolgovi) se je od konca leta 2002 do konca leta 2003 zmanjala s 50.6% na 50.1%. Zmanjala se je pri drubah v 6 dejavnostih (v tistih dejavnostih, kjer se je poveèala stopnja lastnikosti financiranja), pri drubah v 2 dejavnostih (v nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah ter v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju) je ostala ista, poveèala pa se je pri drubah v 7 dejavnostih (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu; rudarstvu;
predelovalnih dejavnostih; gradbenitvu; gostinstvu; zdravstvu in socialnem varstvu ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah). Omenjene spremembe se odraajo v koeficientu dolgovno-kapitalskega razmerja drub. Ta se je od konca leta 2002 do konca leta 2003 zmanjal z 1.09 na 1.07, kar pomeni, da so drube ob koncu leta 2002 imele na 100 tolarjev kapitala 109 tolarjev dolgov, ob koncu leta 2003 pa 107 tolarjev dolgov. Do zmanjanja koeficienta je prilo pri drubah v 6 dejavnostih (pri tistih dejavnostih, kjer se je poveèala stopnja lastnikosti financiranja), do poveèanja pa pri drubah v 9 dejavnostih. Ob koncu leta 2003 je bila stopnja lastnikosti financiranja najveèja pri drubah v dejavnosti rudarstva, stopnja dolnikosti financiranja in koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja pa sta bila najveèja pri drubah v dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja.
Kazalniki vodoravnega finanènega ustroja kaejo, da so imele drube ob koncu leta 2003 nekoliko veèjo kapitalsko pokritost dolgoroènih sredstev, enako dolgoroèno pokritost dolgoroènih sredstev in zalog ter nekoliko boljo kratkoroèno pokritost kratkoroènih obveznosti kot ob koncu leta 2002. Koeficient kapitalske pokritosti dolgoroènih sredstev drub se je od konca leta 2002 do konca leta 2003 poveèal z 0.71 na 0.72. Poveèal se je pri drubah v 7 dejavnostih (v ribitvu; oskrbi z elektriko, plinom in vodo; gradbenitvu; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov
iroke porabe; prometu, skladièenju in zvezah; nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah ter v izobraevanju), pri drubah v 2 dejavnostih (v finanènem posrednitvu ter v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju) je ostal isti, zmanjal pa se je pri drubah v 6 dejavnostih. Ob koncu leta 2003 je bil omenjeni koeficient najveèji pri drubah v predelovalnih dejavnostih (0.96), vendar je bil manji od 1, kar pomeni da tudi drube v predelovalnih dejavnostih niso v celoti s kapitalom pokrile vseh dolgoroènih sredstev. Koeficient dolgoroène pokritosti dolgoroènih sredstev in zalog drub je bil ob koncu obeh let enak 0.96. Od konca leta 2002 do konca leta 2003 se je poveèal pri drubah v 5 dejavnostih (v ribitvu; oskrbi z elektriko, plinom in vodo; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov iroke porabe; nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah ter v izobraevanju), pri drubah v 3 dejavnostih (v finanènem posrednitvu; javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju ter v drugih
Stopnja lastnikosti financiranja drub se je nekoliko poveèala
Kapitalska po-kritost dolgoro-ènih sredstev in kratkoroèna po-kritost kratkoro-ènih obveznosti sta se poveèali, dolgoroèna po-kritost dolgoro-ènih sredstev in zalog pa je ostala enaka
34 UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003
javnih, skupnih in osebnih storitvah) je ostal isti, zmanjal pa se je pri drubah v 7 dejavnostih. Ob koncu leta 2003 je bil veèji od 1 pri drubah v 4 dejavnostih (v oskrbi z elektriko, plinom in vodo; finanènem posrednitvu; nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah ter v izobraevanju), kar pomeni da so drube v teh dejavnostih s kapitalom, dolgoroènimi rezervacijami in dolgoroènimi obveznostmi v celoti pokrile vsa dolgoroèna sredstva in zaloge. Najveèji koeficient pa so ob koncu leta izkazale drube v dejavnosti izobraevanja (1.18). Koeficient kratkoroène pokritosti kratkoroènih obveznosti (kratkoroèni koeficient) drub se je od konca leta 2002 do konca leta 2003 poveèal z 0.89 na 0.91. Poveèal se je pri drubah v 7 dejavnostih (v ribitvu; oskrbi z elektriko, plinom in vodo; trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov iroke porabe; finanènem posrenitvu; nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah; javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju ter v izobraevanju), pri drubah v 2 dejavnostih (v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih) je ostal isti, pri drubah v 6 dejavnostih pa se je zmanjal. Ob koncu leta 2003 je bil koeficient veèji od 1 (kratkoroèna sredstva so bila veèja od kratkoroènih obveznosti) pri drubah v 4 dejavnostih (v oskrbi z elektriko, plinom in vodo; finanènem posrednitvu;
nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah ter v izobraevanju), najveèji pa je bil pri drubah v dejavnosti finanènega posrednitva (1.58).
Veè o kazalnikih uspenosti poslovanja vseh drub skupaj in po posameznih dejavnostih v letih 2002 in 2003 glej v tabelah 4 in 5 v Podatkovni prilogi.