Poslovanje gospodarskih družb glede na poreklo kapitala v letu 2003

Poreklo kapitala opredeljuje poreklo lastnine ustanovitvenega kapitala. Po poreklu kapitala loèimo družbe z domaèim, tujim in mešanim (domaèim in tujim) kapitalom.

5.1. Poslovanje gospodarskih družb glede na poreklo kapitala v letu 2003

Od 39,837 družb je bilo po podatkih iz Poslovnega registra Republike Slovenije, ki ga vodi AJPES, po stanju, na dan, 31. 12. 2003, 35,918 (90.2%) družb z domaèim, 2,389 (6.0%) s tujim in 1,530 (3.8%) z mešanim kapitalom.

Družbe z domaèim kapitalom niso bile samo najštevilnejše, ampak so zaposlovale tudi najveè delavcev (85.9%) in najveè prispevale k skupnim prihodkom (78.5%), k celotni dodani vrednosti (80.7%) ter k celotni vrednosti sredstev družb (80.2%).

Slika 18: Prispevki gospodarskih družb glede na poreklo kapitala k skupnemu poslovanju v letu 2003 (v %)

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida in bilance stanja gospodarskih družb za leto 2003.

Slika 17: Razvrstitev gospodarskih družb glede na poreklo kapitala v letu 2003 (deleži v %)

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Domaèe Tuje Mešane

Delež v %

Število družb

Število zaposlenih

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida gospodarskih družb za leto 2003.

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

Domaèe Tuje Mešane

Delež v %

Prihodki Dodana vrednost Sredstva

V letu 2003 je bilo 90.2% družb z domaèim kapitalom

Sledili so prispevki družb s tujim kapitalom s 7.5% vseh zaposlenih, ki so ustvarili 11.3% skupnih prihodkov, 10.2% celotne dodane vrednosti in razpolagali z 10.2%

celotne vrednosti sredstev družb. Samo nekoliko manjši so bili prispevki družb z mešanim kapitalom. Pri njih je bilo zaposlenih 6.6% vseh delavcev, ki so prispevali 10.2% k skupnim prihodkom, 9.1% k celotni dodani vrednosti in 9.6% k celotni vrednosti sredstev družb.

Najveè vseh družb z domaèim (31.3%), s tujim (41.2) in mešanim kapitalom (36.3%) je bilo v dejavnosti trgovine, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe. V omenjeni dejavnosti so družbe s tujim kapitalom ustvarile dobro polovico svojih prihodkov (51.6%). Velik del svojih prihodkov so v tej dejavnosti ustvarile tudi družbe z domaèim kapitalom (32.4%) in še nekoliko veèjega v predelovalnih dejavnostih (32.5%). V slednjih pa so dobro polovico svojih prihodkov (58.8%) ustvarile družbe z mešanim kapitalom (glej tabelo 22 v PRILOGI).

5.1.1. Poslovni izid

V letu 2003 so se v primerjavi s prejšnjim letom prihodki vseh treh skupin družb poveèali, najbolj pri družbah s tujim kapitalom (za 26.8%), precej manj pri družbah z domaèim (za 9.3%) in najmanj pri družbah z mešanim kapitalom (za 1.3%).

Najveèji del prihodkov so predstavljali èisti prihodki od prodaje. Tako èisti prihodki od prodaje na domaèem trgu kot èisti prihodki od prodaje na tujem trgu so se najbolj poveèali pri družbah s tujim kapitalom (prvi za 23.1%, drugi za 28.8%), manj pri družbah z domaèim (prvi za 10.6%, drugi za 8.2%) in najmanj pri družbah z mešanim kapitalom (prvi za 0.9%, drugi za 3.2%). To se odraža tudi v strukturi prihodkov družb. Delež èistih prihodkov od prodaje na domaèem trgu se je v strukturi prihodkov družb z domaèim kapitalom nekoliko poveèal (s 70.6% na 71.4%) ter nekoliko zmanjšal v strukturi prihodkov družb s tujim (s 60.0% na 58.3%) in mešanim kapitalom (z 41.8% na 41.6%). Obratno se je zgodilo z deležem èistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. Ta se je v strukturi prihodkov družb z domaèim kapitalom nekoliko zmanjšal (z 22.2% na 22.0%) ter nekoliko poveèal v strukturi prihodkov družb s tujim (s 34.5% na 35.0%) in domaèim kapitalom (z 49.5% na 50.5%).

Kljub opisanim spremembam pa so v obeh letih družbe z domaèim kapitalom ustvarile najveèji del celotnega èistega prihodka družb od prodaje na domaèem trgu (v letu 2003 83.8%, v letu 2002 84.1%) in najveèji del celotnega èistega prihodka družb od prodaje na tujem trgu (v letu 2003 65.5%, v letu 2002 66.4%).

V tem èasu so se odhodki družb poveèali nekoliko manj, kot so se poveèali njihovi prihodki. Tako kot prihodki so se tudi odhodki najbolj poveèali pri družbah s tujim kapitalom (za 23.1%, to je za 3.7 odstotne toèke manj kot prihodki), manj pri družbah z domaèim (za 8.8%, to je za 0.5 odstotne toèke manj kot prihodki) in najmanj pri družbah z mešanim kapitalom (za 0.7%, to je za 0.6 odstotne toèke manj kot prihodki). Malo manj kot tri èetrtine odhodkov družb so predstavljali stroški blaga, materiala in storitev. Tudi ti so se v primerjavi s prejšnjim letom najbolj poveèali pri družbah s tujim kapitalom (za 23.0%), manj pri družbah z domaèim (za 10.6%) in najmanj pri družbah z mešanim kapitalom (za 1.7%). V letu 2003 so imeli 76.8-odstotni delež v odhodkih družb s tujim, 76.2-76.8-odstotni delež v odhodkih družb z mešanim in 72.8-odstotni delež v odhodkih družb z domaèim kapitalom. Druga pomembna postavka v odhodkih družb so stroški dela. Tudi ti so se najbolj poveèali pri družbah s tujim kapitalom (za 20.0%), pol manj pa pri družbah z mešanim (za 9.9%) in z domaèim kapitalom (za 8.8%). Njihov delež je bil v obeh letih najveèji v odhodkih družb z domaèim kapitalom (v obeh letih 16.0 %) in nekoliko manjši v odhodkih družb s tujim (v letu 2003 12.2%, v letu 2002 12.6%) in mešanim kapitalom

Prihodki so se najbolj poveèali pri družbah s tujim kapitalom

Odhodki vseh treh skupin družb so se poveèali nekoliko manj kot njihovi prihodki

58 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003

Gospodarske družbe glede na poreklo kapitala v letu 2003

(v letu 2003 11.8%, v letu 2002 10.8%). Najveèjo postavko med stroški dela so predstavljale plaèe. Povpreèna meseèna plaèa na zaposlenega se je v primerjavi s prejšnjim letom najbolj poveèala pri družbah s tujim kapitalom (za 11.6%), nekoliko manj pa pri družbah z domaèim (za 7.0%) in mešanim kapitalom (za 6.1%). V letu 2003 je bila najveèja pri družbah s tujim kapitalom (267,795 tolarjev), nekoliko manjša pri družbah z mešanim (263,239 tolarjev) in najmanjša pri družbah z domaèim kapitalom (218,525 tolarjev).

Opisane spremembe so poveèale pozitiven poslovni izid, ki so ga obravnavane skupine družb dosegle v letu 2002.

Èisti dobièek družb v skupni vrednosti 520,172 milijona tolarjev je bil v primerjavi s prejšnjim letom veèji za 19.5%. Najbolj se je poveèal pri družbah s tujim kapitalom (za 79.9%), mnogo manj pa pri družbah z domaèim (za 12.2%) in mešanim kapitalom (za 10.0%). V letu 2003 ga je izkazalo 65.0% vseh družb z domaèim, 59.9% vseh družb z mešanim in 54.0% vseh družb s tujim kapitalom. Najveèji del celotne vrednosti èistega dobièka družb so izkazale družbe z domaèim kapitalom (70.1%).

Od 23,340 družb z domaèim kapitalom, ki so izkazale èisti dobièek, jih je 519 (2.2%) izkazalo èisti dobièek, veèji od 100 milijonov tolarjev, v skupnem znesku, ki je predstavljal 67.2% celotne vrednosti èistega dobièka družb z domaèim kapitalom oziroma 47.1% celotne vrednosti èistega dobièka družb.

Èista izguba družb v skupni vrednosti 205,421 milijonov tolarjev je bila v primerjavi s prejšnjim letom manjša za 3.3%. Pri obravnavanih skupinah družb se je zmanjšala pri družbah z domaèim (za 4.9%) in mešanim kapitalom (za 2.1%), pri družbah s tujim kapitalom pa poveèala (za 6.6%). V letu 2003 jo je izkazalo 37.5% vseh družb s tujim, 32.5% vseh družb z mešanim in 29.0% vseh družb z domaèim kapitalom. Najveèji del celotne vrednosti èiste izgube družb so izkazale družbe z domaèim kapitalom (78.1%). Od 10,433 družb z domaèim kapitalom, ki so izkazale èisto izgubo, jih je 237 (2.3%) izkazalo èisto izgubo, veèjo od 100 milijonov tolarjev, v skupnem znesku, ki je predstavljal 73.7% celotne vrednosti èiste izgube družb z domaèim kapitalom oziroma 57.5% celotne vrednosti èiste izgube družb.

Razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo je bila pri vseh treh skupinah družb pozitivna in veèja kot v letu 2002. Neto èisti dobièek se je najbolj poveèal pri družbah s tujim kapitalom (za 160.0%), mnogo manj pa pri družbah z domaèim (za 30.6%) in mešanim kapitalom (za 15.1%). V letu 2003 so najveèji del k celotni vrednosti neto èistega dobièka družb prispevale družbe z domaèim kapitalom (64.8%), mnogo manj pa družbe s tujim (19.3%) in mešanim kapitalom (15.9%).

: 5 1 a l e b a

T Čistidobičekinčistaizgubagospodarskihdružbgledenaporeklokapitalavletu2003

a n e d e l g e b ž u r D

a l a t i p a k o l k e r o p

K E Č I B O D I T S I

Č ČISTAIZGUBA NETOČISTIDOBIČEK+ -A B U G Z I A T S I Č O T E N o

li v e t Š

b ž u r d

k e s e n Z

T I S o i m v

o li v e t Š

b ž u r d

k e s e n Z

T I S o i m v

k e s e n Z

T I S o i m v E

Č A M O

D 23,340 364,424 10,433 160,478 203,946

E J U

T 1,290 87,987 895 27,209 60,778

E N A Š E

M 916 67,761 498 17,734 50,027

J A P U K

S 25,546 520,172 11,826 205,421 314,751

r i

V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidagospodarskihdružbzaleto2003.

Èisti dobièek se je najbolj poveèal pri družbah s tujim kapitalom

Èista izguba družb z domaèim in mešanim kapitalom se je zmanjšala

Neto èisti dobièek se je najbolj poveèal pri družbah s tujim kapitalom

5.1.2. Sredstva in obveznosti do virov sredstev v letu 2003

Vrednost sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev se je od konca leta 2002 do konca leta 2003 realno najbolj poveèala pri družbah s tujim kapitalom (za 38.3%), mnogo manj pa pri družbah z domaèim (za 3.8%) in mešanim kapitalom (za 3.1%). V strukturi vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev družb se to odraža v poveèanju deleža družb s tujim kapitalom (za 2.4 strukturne toèke) ter v zmanjšanju deležev družb z domaèim (za 2.0 strukturne toèke) in mešanim kapitalom (za 0.3 strukturne toèke). Ob koncu leta 2003 so k celotni vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev najveè prispevale družbe z domaèim kapitalom (80.2%), mnogo manj pa družbe s tujim (10.2%) in mešanim kapitalom (9.7%).

V tem èasu se je v strukturi sredstev družb s tujim in mešanim kapitalom nekoliko poveèal delež stalnih sredstev (predvsem delež dolgoroènih finanènih naložb) in nekoliko zmanjšal delež gibljivih sredstev (predvsem delež kratkoroènih poslovnih terjatev). Obratno je bilo pri družbah z domaèim kapitalom. V njihovi strukturi sredstev se je nekoliko zmanjšal delež stalnih sredstev (predvsem delež opredmetenih osnovnih sredstev) in nekoliko poveèal delež gibljivih sredstev (predvsem delež

kratkoroènih finanènih naložb). Ob koncu leta 2003 so imele vse obravnavane skupine družb veè kot polovico sredstev v stalnih sredstvih (družbe z domaèim kapitalom 64.7%, z mešanim 56.6% in s tujim kapitalom 55.8%) in manj kot polovico v gibljivih sredstvih (družbe z domaèim kapitalom 34.9%, z mešanim 43.0% in s tujim kapitalom 43.7%).

V strukturi obveznosti do virov sredstev družb s tujim in mešanim kapitalom se je nekoliko poveèal delež kapitala (pri prvih za 7.2 strukturne toèke, pri drugih za 2.2 strukturne toèke) in nekoliko zmanjšal delež finanènih in poslovnih obveznosti (pri prvih za 7.5 strukturne toèke, pri drugih za 4.4 strukturne toèke).

Pri družbah z domaèim kapitalom je bilo obratno. V njihovi strukturi obveznosti do virov sredstev se je namreè delež kapitala nekoliko zmanjšal (za 0.5 strukturne toèke) in nekoliko poveèal delež finanènih in poslovnih obveznosti ( za 0.7 strukturne toèke). Ob koncu leta 2003 so imele vse tri skupine družb v strukturi obveznosti do virov sredstev manj kot polovico kapitala (družbe z mešanim kapitalom 48.8%, z domaèim 47.3% in s tujim kapitalom 40.1%), veè kot polovico finanènih in poslovnih obveznosti pa so imele samo družbe s tujim kapitalom (56.8%, družbe z domaèim 49.9% in z mešanim kapitalom 44.9%).

5.2. Kazalniki uspešnosti poslovanja za leto 2003

Kazalnika produktivnosti dela kažeta, da so vse družbe skupaj v letu 2003 dosegle veèji prihodek in veèjo dodano vrednost na zaposlenega kot v letu 2002. V tem èasu se je prihodek na zaposlenega poveèal pri družbah z domaèim in s tujim kapitalom. Pri družbah z mešanim kapitalom se je nekoliko zmanjšal, vendar je bil kljub temu v obeh letih veèji kot pri prejšnjih omenjenih skupinah družb (v letu 2003 40,021 tisoè tolarjev, v letu 2002 40,057 tisoè tolarjev). Pri vseh treh skupinah družb pa se je poveèala dodana vrednost na zaposlenega. Tudi ta je bila v obeh letih najveèja pri družbah z mešanim kapitalom (v letu 2003 8,478 tisoè tolarjev, v letu 2002 8,027 tisoè tolarjev) in najmanjša pri družbah z domaèim kapitalom (v letu 2003 5,757 tisoè tolarjev, v letu 2002 5,359 tisoè tolarjev).

Vrednost sredstev oz. obveznosti do virov sredstev se je realno najbolj poveèala pri družbah s tujim kapitalom

Prihodek na za-poslenega se je nekoliko

zmanj-šal pri družbah z mešanim kapita-lom

60 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003

Gospodarske družbe glede na poreklo kapitala v letu 2003

Kazalnik izvozne usmerjenosti kaže, da so od leta 2002 do leta 2003 družbe s tujim in mešanim kapitalom nekoliko poveèale delež prihodkov, ustvarjen s prodajo na tujem trgu, družbe z domaèim kapitalom pa so ga nekoliko zmanjšale.

Omenjeni delež je bil v obeh letih najveèji pri družbah z mešanim kapitalom (v letu 2003 50.5%, v letu 2002 49.6%), manjši pri družbah s tujim kapitalom (v letu 2003 35.0%, v letu 2002 34.5%) in najmanjši pri družbah z domaèim kapitalom (v letu 2003 22.0%, v letu 2002 22.2%).

Kazalnik celotne gospodarnosti, ki je bil že v letu 2002 pri vseh treh skupinah družb veèji od 1 (prihodki so bili veèji od odhodkov) se je v letu 2003 poveèal pri družbah z domaèim (z 1.02 na 1.03) in tujim kapitalom (z 1.03 na 1.06) ter ostal enak pri družbah z mešanim kapitalom (1.05). Tudi kazalnik gospodarnosti poslovanja je bil že v letu 2002 pri vseh treh skupinah družb veèji od 1 (poslovni prihodki so bili veèji od poslovnih odhodkov). V letu 2003 se je pri vseh treh skupinah družb nekoliko poveèal in bil pri vsaki od njih prav takšen kot njihov kazalnik celotne gospodarnosti.

V letu 2003 je bilo poslovanje vseh treh skupin družb dobièkonosno. Dobièkonos-nost sredstev (merjena z neto èistim dobièkom na povpreèno vredDobièkonos-nost sredstev) in dobièkonosnost kapitala (merjena z neto èistim dobièkom na povpreèno vrednost kapitala) sta bili v letu 2003 najveèji pri družbah s tujim kapitalom (prva 4.8%, druga 12.9%), manjša pri družbah z mešanim kapitalom (prva 3.7%, druga 7.6%) in najmanjša pri družbah z domaèim kapitalom (prva 1.8%, druga 3.8%).

Spremembe v strukturi obveznosti do virov sredstev družb (glej toèko 5.1.2.) kažejo, da se je od konca leta 2002 do konca leta 2003 stopnja lastniškosti financiranja nekoliko izboljšala pri družbah s tujim in z mešanim kapitalom, pri družbah z domaèim kapitalom pa nekoliko poslabšala. Ob koncu leta 2003 je bila najveèja pri družbah z mešanim kapitalom (48.8%), ob koncu leta 2002 pa pri družbah z domaèim kapitalom (47.8%). Stopnja dolžniškosti financiranja pa je bila ob koncu obeh let najveèja pri družbah s tujim kapitalom (ob koncu leta 2003 56.8%, ob koncu leta 2002 64.3%).

Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja se je od konca leta 2002 do konca leta 2003 zmanjšal pri družbah s tujim (z 1.96 na 1.42) in z mešanim kapitalom (z Slika 19: Dodana vrednost na zaposlenega pri gospodarskih družbah glede na poreklo kapitala v

letu 2003 v primerjavi z letom 2002 (v tisoè SIT)

0 1,000 2,000 3,000 4,000 5,000 6,000 7,000 8,000 9,000

Domaèe Tuje Mešane

Leto 2003 Leto 2002

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida gospodarskih družb za leto 2003.

Delež prihodkov, ustvarjen s pro-dajo na tujem trgu, je najveèji pri družbah z mešanim kapitalom

Kazalnik gospo-darnosti poslova-nja se je pri vseh treh skupinah družb poveèal

Dobièkonosnost sredstev in kapi-tala sta bili naj-veèji pri družbah s tujim kapita-lom

Stopnja dolžniš-kosti financira-nja je najveèja pri družbah s tujim kapitalom

1.06 na 0.92) ter nekoliko poveèal pri družbah z domaèim kapitalom (z 1.03 na 1.05). Ob koncu leta 2003 je bil manjši od 1 (finanène in poslovne obveznosti so bile manjše od kapitala) samo pri družbah z mešanim kapitalom, pri družbah z domaèim in tujim kapitalom pa veèji od 1.

Koeficient dolgoroène pokritosti dolgoroènih sredstev in zalog se je od konca leta 2002 do konca leta 2003 nekoliko poveèal pri družbah s tujim (z 0.99 na 1.01) in z mešanim kapitalom (z 1.03 na 1.07) ter ostal enak pri družbah z domaèim kapitalom (0.95). Ob koncu leta 2003 je bil manjši od 1 samo pri družbah z domaèim kapitalom, veèji od 1 pa pri družbah s tujim in mešanim kapitalom. To pomeni, da sta slednji dve skupini družb s kapitalom, dolgoroènimi rezervacijami in dolgoroènimi obveznostmi skupaj v celoti pokrili vsa dolgoroèna sredstva in zaloge.

V tem èasu se je pri družbah s tujim in mešanim kapitalom nekoliko poveèal tudi koeficient kratkoroène pokritosti kratkoroènih obveznosti (pri prvih z 0.98 na 1.02, pri drugih z 1.06 na 1.15) ter ostal enak pri družbah z domaèim kapitalom (0.87). Tudi ta koeficient je bil ob koncu leta 2003 manjši od 1 samo pri družbah z domaèim kapitalom. Veèji od 1 je bil pri družbah s tujim in mešanim kapitalom, kar pomeni, da sta ti dve skupini družb s kratkoroènimi sredstvi v celoti pokrili vse kratkoroène obveznosti.

Veè o kazalnikih uspešnosti poslovanja družb glede na poreklo kapitala v letu 2003 glej v tabeli 23 v Podatkovni prilogi.

Koeficient dol- govno-kapital-skega razmerja je bil ob koncu leta 2003 manjši od 1 samo pri družbah z mešanim

kapitalom

Koeficient dolgo-roène pokritosti dolgoroènih sredstev in zalog ter kratkoroèni koeficient sta bila ob koncu le-ta 2003 manjša od 1 samo pri družbah z doma-èim kapitalom

62 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 Zadruge v letu 2003

In document Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 (Strani 55-61)