3. Izvozniki v letu 2003
3.2. Uspenost poslovanja izvoznikov v letih 2002 in 2003
Od leta 2002 do leta 2003 se je skupno tevilo drub poveèalo za 1,786 (4.7%), predvsem na raèun poveèanja tevila drub, ki so prihodke ustvarile izkljuèno na domaèem trgu. Njihovo tevilo se je namreè poveèalo za 1,634 (5.7%). Poveèalo se je tudi tevilo izvoznikov, vendar samo za 152 (1.6%), med njimi pa se je zmanjalo tevilo pretenih izvoznikov za 26 (0.9%). Tako se je v skupnem tevilu drub dele izvoznikov e nekoliko zmanjal (s 24.1% na 23.4%, pretenih izvoznikov s 7.2% na 6.8%) in nekoliko poveèal dele ostalih drub (s 75.9% na 76.6%).
Vrednost sred-stev oz. obvezno-sti do virov sredstev izvozni-kov se je realno poveèala za 1.1%
V strukturi ob-veznosti do virov sredstev izvoz-nikov in ostalih drub se je neko-liko poveèal de-le kapitala in nekoliko
zmanj-al dele finan-ènih in poslov-nih obveznosti
Od leta 2002 do leta 2003 se je poveèalo tevilo izvoznikov za 1.6%, tevilo ostalih drub pa za 5.7%
48 UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 Izvozniki v letu 2003
Hkrati s poveèanjem tevila drub se je zmanjalo tevilo zaposlenih skupno za 4,784 (1.0%). Najbolj se je zmanjalo tevilo zaposlenih pri ostalih drubah, in sicer za 3,384 (2.5%), pri vseh izvoznikih skupaj pa za 1,400 (0.4%, pri pretenih izvoznikih za 2,955 oziroma za 1.9%). Glede na to se je v skupnem tevilu zaposlenih nekoliko zmanjal dele zaposlenih pri ostalih drubah (z 28.8% na 28.4%) in nekoliko popoveèal dele zaposlenih pri izvoznikih (z 71.2% na 71.6%, pri pretenih izvoznikih pa se je zmanjal s 33.0% na 32.7%).
Kazalnika produktivnosti dela kaeta, da so vse tri skupine drub v letu 2003 dosegle veèji prihodek in veèjo dodano vrednost na zaposlenega kot v letu 2002.
Najveè prihodkov na zaposlenega so v obeh letih ustvarili izvozniki (v letu 2003 28,415 tisoè tolarjev, preteni izvozniki 22,692 tisoè tolarjev) in manj ostale drube (v letu 2003 19,563 tisoè tolarjev). Izvozniki so v obeh letih ustvarili tudi najveè dodane vrednosti na zaposlenega (v letu 2003 6,617 tisoè tolarjev, preteni izvozniki 6.257 tisoè tolarjev) in manj ostale drube (v letu 2003 4,903 tisoè tolarjev).
Kazalnik izvozne usmerjenosti kae, da se je od leta 2002 do leta 2003 dele
prihodkov, ustvarjen s prodajo na tujem trgu, pri pretenih izvoznikih poveèal s 74.6% na 76.0%, pri vseh izvoznikih skupaj pa zmanjal s 33.7% na 33.5%.
Kazalnika celotne gospodarnosti in gospodarnosti poslovanja kaeta, da so vse tri skupine drub tako v letu 2002 kot v letu 2003 uspeno poslovale. Oba kazalnika sta bila namreè v obeh letih pri vseh treh skupinah drub veèja od 1.
Kazalnik celotne gospodarnosti veèji od 1 pomeni, da so prihodki veèji od odhodkov. Pri vseh izvoznikih skupaj je bil v obeh letih enak 1.03, pri pretenih izvoznikih in pri ostalih drubah pa se je nekoliko poveèal (pri prvih z 1.03 na 1.04, pri drugih z 1.02 na 1.04). Kazalnik gospodarnosti poslovanja veèji od 1 pomeni, da so poslovni prihodki veèji od poslovnih odhodkov. Od leta 2002 do leta 2003 se je pri vseh izvoznikih skupaj poveèal z 1.03 na 1.04 (pri pretenih izvoznikih z 1.04 na 1.05) in pri ostalih drubah z 1.01 na 1.03.
Dobièkonosnost poslovanja drub se je poveèala in v letu 2003 so vse tri skupine drub izkazale veèjo dobièkonosnost sredstev in veèjo dobièkonosnost kapitala kot Slika 13: Dodana vrednost na zaposlenega pri izvoznikih, pretenih izvoznikih in ostalih drubah v
letih 2002 in 2003 (v tisoè SIT)
0 1,000 2,000 3,000 4,000 5,000 6,000 7,000
Izvozniki Preteni izvozniki Ostale drube
V tisoè SIT
Leto 2002 Leto 2003
Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida gospodarskih drub za leto 2002 in 2003.
tevilo zaposle-nih se je
zmanj-alo za 0.4% pri izvoznikih in za 2.5% pri ostalih drubah
Produktivnost dela izvoznikov in ostalih drub se je poveèala
Dele prihod-kov, ki so ga izvozniki ustva-rili s prodajo na tujem trgu, se je zmanjal za 0.2 strukturne toèke
v letu 2002. Dobièkonosnost sredstev (merjena z neto èistim dobièkom na povpreèno vrednost sredstev) in dobièkonosnost kapitala (merjena z neto èistim dobièkom na povpreèno vrednost kapitala) sta bili tudi v letu 2003 pri izvoznikih veèji (prva 2.7% in druga 5.1%) kot pri ostalih drubah (prva 1.5% in druga 4.2%), najveèji pa pri pretenih izvoznikih (prva 3.4%, druga 6.8%).
Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja se je ob koncu leta 2003 v primerjavi s koncem leta 2002 pri izvoznikih nekoliko zmanjal (z 0.87 na 0.84, pri pretenih izvoznikih z 0.96 na 0.88) in nekoliko poveèal pri ostalih drubah (z 1.59 na 1.62).
Ob koncu obeh let je bil veèji od 1 (finanène in poslovne obveznosti so bile veèje od kapitala) samo pri ostalih drubah.
Koeficient dolgoroène pokritosti dolgoroènih sredstev in zalog je bil ob koncu leta 2003 v primerjavi s koncem leta 2002 pri vseh izvoznikih skupaj enak (0.94, pri pretenih izvoznikih se je zmanjal z 0.99 na 0.95), poveèal pa se je pri ostalih drubah (z 0.97 na 1.00). Ob koncu leta 2003 je bil samo pri ostalih drubah enak 1, kar pomeni, da je samo njim uspelo s kapitalom, dolgoroènimi rezervacijami in dolgoroènimi obveznostmi skupaj v celoti pokriti vsa dolgoroèna sredstva in zaloge.
V tem èasu se je koeficient kratkoroène pokritosti kratkoroènih obveznosti pri vseh izvoznikih skupaj nekoliko zmanjal (z 0.88 na 0.87, pri pretenih izvoznikih z 0.97 na 0.91) in nekoliko poveèal pri ostalih drubah (z 0.92 na 1.00). Ob koncu leta 2003 je bil samo pri ostalih drubah enak 1, kar pomeni, da je samo njim uspelo s kratkoroènimi sredstvi v celoti pokriti vse kratkoroène obveznosti.
Veè o kazalnikih uspenosti poslovanja izvoznikov v letih 2002 in 2003 glej v tabeli 15 v Podatkovni prilogi.
Dobièkonosnost poslovanja izvoznikov in ostalih drub se je poveèala Koeficient dol- govno-kapital-skega razmerja je bil ob koncu obeh let pri izvoznikih manji od 1 Koeficient dol-goroène pokrito-sti dolgoroènih sredstev in zalog ter kratkoroèni koeficient sta bila pri izvozni-kih ob koncu obeh let manja od 1
50 UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003
Gospodarske družbe glede na obliko lastnine v letu 2003