Poslovanje gospodarskih družb glede na obliko lastnine v letu 2003

Oblika lastnine doloèa lastništvo trajnega kapitala in upravljalskih pravic poslovnih subjektov. Po obliki lastnine loèimo družbe z zasebno, zadružno, državno in mešano lastnino.

4.1. Poslovanje gospodarskih družb glede na obliko lastnine v letu 2003

Po podatkih iz Poslovnega registra Republike Slovenije, ki ga vodi AJPES, je bilo po stanju, na dan, 31. 12. 2003, od 39,837 družb 37,569 (94.3%) družb z zasebno, 1,603 (4.0%) z mešano, 342 (0.9%) z zadružno, 284 (0.7%) z državno lastnino, 2 družbi sta bili še vedno v družbeni lasti, za 37 (0.1%) družb pa ni podatka o njihovi obliki lastnine.

Èeprav je bilo družb z zasebno lastnino kar 94.3%, je bila pri njih zaposlena manj kot polovica vseh delavcev (49.1%), ki so prispevali manj kot polovico k skupnemu poslovanju družb. Njihov prispevek k skupnim prihodkom je bil 49.4%, k celotni dodani vrednosti 46.0% in k celotni vrednosti sredstev družb 41.1%. Samo nekoliko manjši so bili prispevki družb z mešano lastnino, ki so zaposlovale 39.4% vseh delavcev. Ti so prispevali 40.0 % k skupnim prihodkom, 40.7% k celotni dodani vrednosti in 38.6% k celotni vrednosti sredstev družb. Sledili so prispevki družb z državno lastnino. Pri njih je bilo zaposlenih 10.4% vseh delavcev, ki so prispevali 9.2% k skupnim prihodkom, 12.5% k celotni dodani vrednosti in 19.4% k celotni vrednosti sredstev družb. Najmanjši so bili prispevki družb z zadružno lastnino, kjer je bilo zaposlenih 0.9% vseh delavcev, ki so ustvarili 1.3% skupnih prihodkov, 0.6% celotne dodane vrednosti in razpolagali z 0.7% celotne vrednosti sredstev družb.

Najveè vseh družb z zasebno lastnino (33.2%) je bilo v trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe, najveè vseh družb z mešano lastnino (30.6%) v Slika 14: Razvrstitev gospodarskih družb glede na obliko lastnine v letu 2003 (deleži v %)

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Zasebne Mešane Zadružne Državne

Delež v %

Število družb Število zaposlenih

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida gospodarskih družb za leto 2003.

Družb z zasebno lastnino je bilo 94.3%, vendar so k skupnemu poslovanju družb prispevale manj kot polovico

Slika 15: Prispevki gospodarskih družb glede na obliko lastnine k skupnemu poslovanju v letu 2003 (v %)

0 10 20 30 40 50 60

Zasebne Mešane Državne Zadružne

Delež v %

Prihodki Dodana vrednost Sredstva

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida in bilance stanja gospodarskih družb za leto 2003.

predelovalnih dejavnostih, najveè vseh družb z državno lastnino (21.8%) v nepremièninah, najemu in poslovnih storitvah, najveè vseh družb z zadružno lastnino (38.6%) v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu, od družb z družbeno lastnino pa je bila 1 v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu ter 1 v trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov

široke porabe (glej tabelo 18 v Podatkovni prilogi).

4.1.1. Poslovni izid

Prihodki družb so se v letu 2003 v primerjavi s prejšnjim letom poveèali. Najbolj so se poveèali pri družbah z zasebno lastnino (za 14.3%), mnogo manj pri družbah z mešano (za 6.3%) in državno lastnino (za 5.7%) ter najmanj pri družbah z zadružno lastnino (za 2.9%). Najveèji del prihodkov vseh obravnavanih skupin družb so predstavljali èisti prihodki od prodaje. Èisti prihodki od prodaje na domaèem trgu so se pri vseh štirih skupinah družb poveèali, najbolj pri družbah z zasebno lastnino (za 13.9%), najmanj pa pri družbah z zadružno lastnino (za 3.6%). Tudi èisti prihodki od prodaje na tujem trgu so se najbolj poveèali pri družbah z zasebno lastnino (za 16.4%), nekoliko manj pri družbah z državno lastnino (za 12.8%), še manj pri družbah z mešano lastnino (za 2.9%), pri družbah z zadružno lastnino pa so se zmanjšali (za 7.9%). V letu 2003 so imele družbe z zasebno lastnino v strukturi prihodkov 69.8% èistih prihodkov od prodaje na domaèem trgu in 24.3% èistih prihodkov od prodaje na tujem trgu, družbe z zadružno lastnino 93.4% èistih prihodkov od prodaje na domaèem trgu in 2.8% èistih prihodkov od prodaje na tujem trgu, družbe z mešano lastnino 63.3% èistih prihodkov od prodaje na domaèem trgu in 29.9% èistih prihodkov od prodaje na tujem trgu in družbe z državno lastnino 63.9% èistih prihodkov od prodaje na domaèem trgu in 24.4%

èistih prihodkov od prodaje na tujem trgu. Najveèji del tako celotnega èistega prihodka družb od prodaje na domaèem trgu (51.6%) kot celotnega èistega prihodka družb od prodaje na tujem trgu (45.6%) pa so ustvarile družbe z zasebno lastnino.

V tem èasu so se poveèali tudi odhodki vseh štirih skupin družb. Pri družbah z zasebno, mešano in državno lastnino so se poveèali nekoliko manj kot njihovi prihodki (pri prvih za 13.2%, pri drugih za 6.2% in pri tretjih za 4.0%), pri družbah z zadružno lastnino pa so se poveèali za 3.1% (to je za 0.2 odstotne toèke bolj kot njihovi prihodki). Najveèji del odhodkov družb predstavljajo stroški blaga, materiala in storitev. Ti so se pri vseh štirih skupinah družb poveèali, najbolj pri družbah z

Prihodki so se najbolj poveèali pri družbah z zasebno lastnino

Samo pri druž-bah z zadružno lastnino so se odhodki poveèali nekoliko bolj kot prihodki

52 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003

Gospodarske družbe glede na obliko lastnine v letu 2003

zasebno lastnino (za 14.1%), najmanj pa pri družbah z zadružno lastnino (za 3.0%).

V letu 2003 so imeli najveèji delež v odhodkih družb z zadružno lastnino (85.5%), nekoliko manjši delež v odhodkih družb z zasebno (76.3%) in z mešano lastnino (72.8%) ter najmanjši delež v odhodkih družb z državno lastnino (61.0%). Druga pomembna postavka v odhodkih družb so stroški dela. Tudi ti so se pri vseh štirih skupinah družb poveèali, najbolj pri družbah z zasebno lastnino (za 15.4%) in najmanj pri družbah z mešano lastnino (za 5.4%). V letu 2003 je bil njihov delež najveèji v odhodkih družb z državno lastnino (20.9%), nekoliko manjši v odhodkih družb z mešano (15.5%) in zasebno lastnino (14.0%) ter najmanjši v odhodkih družb z zadružno lastnino (9.6%). Med stroški dela pa so najveèji delež predstavljale plaèe.

Povpreèna meseèna plaèa na zaposlenega se je glede na prejšnje leto najbolj poveèala pri družbah z zasebno lastnino (za 9.1%), nekoliko manj pri družbah z državno (za 8.3%) in mešano lastnino (6.1%) in najmanj pri družbah z zadružno lastnino (za 4.4%). V letu 2003 je bila povpreèna meseèna plaèa na zaposlenega najveèja pri družbah z državno lastnino (273,381 tolarjev), manjša pri družbah z mešano (233,798 tolarjev) in zasebno lastnino (208,477 tolarjev) ter najmanjša pri družbah z zadružno lastnino (204,822 tolarjev).

Glede na takšno gibanje prihodkov in odhodkov se je poslovni izid v letu 2003 v primerjavi s prejšnjim letom poslabšal pri družbah z zadružno lastnino, pri ostalih treh skupinah družb pa izboljšal.

Èisti dobièek družb v skupni vrednosti 520,172 milijona tolarjev je bil v primerjavi s prejšnjim letom veèji za 19.5%. Najbolj se je poveèal pri družbah z zasebno lastnino (za 28.1%), manj pri družbah z mešano (za 11.7%) in zadružno lastnino (za 6.6%) ter najmanj pri družbah z državno lastnino (za 0.5%). V letu 2003 ga je izkazalo 70.1% vseh družb z državno, 67.9% vseh družb z mešano, 64.0% vseh družb z zasebno in 54.7% vseh družb z zadružno lastnino. Najveèji del celotne vrednosti èistega dobièka družb so izkazale družbe z zasebno lastnino (57.6%). Od 24,044 družb z zasebno lastnino, ki so izkazale èisti dobièek, jih je 423 (1.8%) izkazalo èisti dobièek, veèji od 100 milijonov tolarjev, v skupnem znesku, ki je predstavljal 61.2% celotne vrednosti èistega dobièka družb z zasebno lastnino oziroma 35.2% celotne vrednosti èistega dobièka družb.

Èista izguba družb v skupni vrednosti 205,421 milijonov tolarjev je bila v primerjavi s prejšnjim letom manjša za 3.3%. Pri obravnavanih skupinah družb se je zmanjšala samo pri družbah z državno lastnino (za 41.6%), pri vseh ostalih pa poveèala.

:

Èisti dobièek se je najbolj poveèal pri družbah z zasebno lastnino

Najbolj se je poveèala pri družbah z zadružno lastnino (za 52.9%), mnogo manj pri družbah z mešano (za 11.3%) in najmanj pri družbah z zasebno lastnino (za 1.2%).

V letu 2003 jo je izkazalo 36.0% vseh družb z zadružno, 29.7% vseh družb z zasebno, 29.2% vseh družb z mešano in 26.4% vseh družb z državno lastnino. Najveèji del celotne vrednosti èiste izgube družb so izkazale družbe z zasebno lastnino (48.9%).

Èisto izgubo, veèjo od 100 milijonov tolarjev, je izkazalo 305 družb, od tega dobra polovica z zasebno lastnino. Najveèji del skupnega zneska èiste izgube, veèje od 100 milijonov tolarjev, pa so izkazale družbe z mešano lastnino (46.9%), v skupnem znesku, ki je predstavljal 90.0% celotne vrednosti èiste izgube družb z mešano lastnino oziroma 35.1% celotne vrednosti èiste izgube družb.

V letu 2003 je bila razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo negativna samo pri družbah z zadružno lastnino in izkazale so 189 milijonov tolarjev neto èiste izgube (v letu 2002 212 milijonov tolarjev neto èistega dobièka). Vse ostale skupine družb so izkazale neto èisti dobièek, ki je bil v primerjavi s prejšnjim letom 4-krat veèji pri družbah z državno, skoraj pol veèji pri družbah z zasebno in za 12.0% veèji pri družbah z mešano lastnino. Najveèji del k celotni vrednosti neto èistega dobièka družb pa so prispevale družbe z zasebno lastnino (63.2%).

4.1.2. Sredstva in obveznosti do virov sredstev v letu 2003

Vrednost sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev se je od konca leta 2002 do konca leta 2003 realno najbolj poveèala pri družbah z zasebno lastnino (za 17.6%), mnogo manj pri družbah z mešano lastnino (za 1.4%), zmanjšala pa se je realno pri družbah z zadružno (za 0.8%) in državno lastnino (za 3.2%). To se odraža tudi v strukturi vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev družb, kjer je prišlo do poveèanja deleža družb z zasebno lastnino (za 3.8 strukturne toèke) in zmanjšanja deležev družb z državno (za 2.0 strukturne toèke), mešano (za 1.9 strukturne toèke) in zadružno lastnino (za 0.1 strukturne toèke). Tako so ob koncu leta 2003 k celotni vrednosti sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev najveè prispevale družbe z zasebno lastnino (41.1%), ob koncu leta 2002 pa družbe z mešano lastnino (40.5%).

V tem èasu se je v strukturi sredstev družb z zadružno, mešano in državno lastnino nekoliko zmanjšal delež stalnih sredstev (predvsem delež opredmetenih osnovnih sredstev) in nekoliko poveèal delež gibljivih sredstev. Samo pri družbah z zasebno lastnino je bilo obratno. V njihovi strukturi sredstev se je nekoliko poveèal delež stalnih sredstev (predvsem delež dolgoroènih finanènih naložb) in nekoliko zmanjšal delež gibljivih sredstev (predvsem delež kratkoroènih poslovnih terjatev).

Ob koncu obeh let so imele vse obravnavane skupine družb veè kot polovico sredstev v stalnih sredstvih (ob koncu leta 2003 84.7% družbe z državno lastnino, 64.1% z mešano lastnino, 59.2% z zadružno lastnino in 51.7% družbe z zasebno lastnino) in manj kot polovico v gibljivih sredstvih (ob koncu leta 2003 47.6% družbe z zasebno lastnino, 40.2% z zadružno lastnino, 35.6% z mešano lastnino in 15.0% družbe z državno lastnino).

V strukturi obveznosti do virov sredstev družb z zasebno in državno lastnino se je nekoliko poveèal delež kapitala (pri prvih za 1.7 strukturne toèke, pri drugih za 2.7 strukturne toèke) in nekoliko zmanjšal delež finanènih in poslovnih obveznosti (pri prvih za 1.6 strukturne toèke, pri drugih za 2.8 strukturne toèke).

V strukturi obveznosti do virov sredstev družb z zadružno in mešano lastnino pa se je delež kapitala nekoliko zmanjšal (pri prvih za 2.1 strukturne toèke, pri drugih za 1.8 strukturne toèke) in nekoliko poveèal delež finanènih in poslovnih obveznosti

Èista izguba se je najbolj pove-èala pri družbah z zadružno lastnino

V letu 2003 so izkazale neto èisto izgubo samo družbe z zadružno lastnino

Vrednost sred-stev oz. obvezno-sti do virov sred-stev se je realno zmanjšala pri družbah z

zadru-žno in državno lastnino

V strukturi ob-veznosti do virov sredstev imajo najveèji delež

kapitala družbe z mešano lastnino

54 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003

Gospodarske družbe glede na obliko lastnine v letu 2003

(pri prvih za 2.2 strukturne toèke, pri drugih za 1.5 strukturne toèke). Ob koncu leta 2003 so imele v strukturi obveznosti do virov sredstev veè kot polovico kapitala samo družbe z mešano lastnino (54.7%), družbe z zasebno in državno lastnino veè kot polovico finanènih in poslovnih obveznosti (prve 56.1%, druge 55.8%), pri družbah z zadružno lastnino pa je bil delež kapitala (48.7%) za 0.1 strukturno toèko veèji kot delež finanènih in poslovnih obveznosti (48.6%).