Poslovanje zadrug v letu 2003

Podatke iz letnih poroèil za leto 2003 je AJPES predložilo 327 zadrug s 4,122 zaposlenimi. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo pri njih 68 oziroma 1.6% manj zaposlenih. Manj jih je bilo zlasti v zadrugah trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (za 57 oziroma 3.9%), kmetijstva, lova in gozdarstva (za 26 oziroma 1.3%) ter gradbeništva (za 11 oziroma 8.6%), veè pa predvsem v predelovalnih dejavnostih (za 30 oziroma 7.2%).

Najveè zadrug je bilo v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva (39.7%). Sledile so zadruge v dejavnostih nepremiènin, najema in poslovnih storitev (18.0%), trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (17.4%) ter v predelovalnih dejavnostih (9.5%).

11 Uradni list RS, št. 13/92,7/93, 22/94 in 23/99.

12 Uradni list RS, št. 23/99 in 30/02.

Slika 20: Število zadrug v posameznih dejavnostih v letu 2003

0 20 40 60 80 100 120 140

A B C D E F G H I K N

Število

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida zadrug za leto 2003.

Podatke iz letnih poroèil za leto 2003 je AJPES predložilo 327 zadrug

Zadruge v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu so imele najveè zaposlenih (48.0%), sledili so zaposleni v zadrugah trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (33.7%), predelovalnih dejavnosti (10.8%), gradbeništva (2.8%) ter nepremiènin, najema in poslovnih storitev (2.7%).

Zadruge iz dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva pa niso bile samo najštevilnejše in zaposlovale najveè delavcev, ampak so tudi najveè prispevale k skupnemu poslovanju zadrug. V letu 2003 so ustvarile 46.5% skupnih prihodkov, 46.6% celotne dodane vrednosti in razpolagale z 51.9% celotne vrednosti sredstev zadrug. Sledile so zadruge iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, ki so ustvarile 37.5% skupnih prihodkov, 31.7% celotne dodane vrednosti in 29.0%

celotne vrednosti sredstev zadrug. Na tretjem mestu po prispevkih pa so bile zadruge iz predelovalnih dejavnostih, ki so ustvarile 9.5% skupnih prihodkov, 10.9% celotne dodane vrednosti in 9.4% celotne vrednosti sredstev zadrug.

6.1.1. Poslovni izid

V letu 2003 so bili prihodki zadrug v znesku 152,784 milijonov tolarjev za 2.2%

veèji kot v prejšnjem letu. Najveèji del prihodkov zadrug predstavljajo èisti prihodki od prodaje na domaèem trgu. Glede na prejšnje leto so bili veèji za 2.9%, poveèal pa se je tudi njihov delež v prihodkih (z 92.8% na 93.4%). Manjši del prihodkov zadrug predstavljajo èisti prihodki od prodaje na tujem trgu. Ti so se v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšali za 7.1%, zmanjšal pa se je tudi njihov delež v prihodkih (s 3.1% na 2.8%). Še manjše deleže v prihodkih zadrug pa so predstavljale druge vrste prihodkov.

Odhodki zadrug so bili v znesku 152,853 milijonov tolarjev za 2.5% veèji kot v prejšnjem letu, kar je za 0.3 odstotne toèke veè, kot so se v tem èasu poveèali prihodki. Najveèji del odhodkov zadrug predstavljajo stroški blaga, materiala in storitev. V primerjavi s prejšnjim letom so bili veèji za 2.5%, njihov delež v odhodkih pa je ostal enak (85.7%). Drugo pomembno postavko v odhodkih zadrug predstavljajo stroški dela. Glede na prejšnje leto so se poveèali za 4.5%, njihov delež v odhodkih pa z 9.2% na 9.3%. Stroški plaè, ki predstavljajo skoraj tri

Slika 21: Prispevki zadrug v posameznih dejavnostih k skupnemu poslovanju v letu 2003 (v %)

0 10 20 30 40 50 60

Kmetijstvo, lov, gozdarstvo

Trgovina, popravila motornih vozil

Predelovalne dejavnosti

Promet, skladišèenje in

zveze

Gradbeništvo Nepremiènine, najem in poslovne storitve

Ostale dejavnosti

Delež v %

Prihodki Dodana vrednost Sredstva

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida in bilance stanja zadrug za leto 2003.

Zadruge v dejav-nosti kmetijstva, lova in gozdar-stva so bile

naj-številnejše, zapo-slovale najveè delavcev in naj-veè prispevale k skupnemu poslo-vanju zadrug

Prihodki zadrug so bili za 2.2%

veèji kot v prejšnjem letu

Odhodki zadrug so se poveèali za 0.3 odstotne toèke bolj kot prihodki

64 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 Zadruge v letu 2003

èetrtine stroškov dela, so bili veèji za 3.0%, povpreèna meseèna plaèa na zaposlenega pa je bila z zneskom 205,537 tolarjev za 4.7% veèja kot v prejšnjem letu.

Tako so bili prihodki zadrug v letu 2003 za 69 milijonov tolarjev manjši od odhodkov, v letu 2002 pa za 381 milijonov tolarjev veèji od njih.

Èisti dobièek je izkazalo 177 (54.1%) zadrug v skupnem znesku 1,153 milijonov tolarjev, kar je za 5.2% veè kot v prejšnjem letu. Najveè takih je bilo iz dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva (39.5%). Te so prispevale dobro polovico k celotni vrednosti èistega dobièka zadrug, sledili so prispevki zadrug iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (15.3%), iz dejavnosti prometa, skladišèenja in zvez (14.7%) ter iz predelovalnih dejavnosti (11.0%). Od 177 zadrug s èistim dobièkom jih je dobra polovica izkazala èisti dobièek, manjši od 1 milijona tolarjev v skupnem znesku, ki je predstavljal 2.7% celotne vrednosti èistega dobièka zadrug. Dve od 177 zadrug s èistim dobièkom pa sta izkazali èisti dobièek, veèji od 100 milijonov tolarjev, v skupnem znesku, ki je predstavljal 21.6% celotne vrednosti èistega dobièka zadrug.

Èisto izgubo je izkazalo 118 (36.1%) zadrug v skupnem znesku 1,341 milijonov tolarjev, kar je za 61.5% veè kot v prejšnjem letu. Tudi najveè takih je bilo iz dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva (43.2%), k celotni vrednosti èiste izgube zadrug pa so prispevale kar 70.9%. Sledili so prispevki zadrug iz predelovalnih dejavnosti (15.3%) ter iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (9.4%). Dobra polovica zadrug s èisto izgubo je izkazala èisto izgubo, manjšo od 1 milijona tolarjev v skupnem znesku, ki je predstavljal 1.1% celotne vrednosti èiste izgube zadrug. Od 118 zadrug s èisto izgubo sta 2, obe iz dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva, izkazali èisto izgubo, veèjo od 100 milijonov tolarjev, v skupnem znesku, ki je predstavljal 44.2% celotne vrednosti èiste izgube omenjene dejavnosti oziroma 31.4% celotne vrednosti èiste izgube zadrug.

: 6 1 a l e b a

T Čistidobičekinčistaizgubazadrugvposameznihdejavnostihvletu2003

t s o n v a j e D

K E Č I B O D I T S I

Č ČISTAIZGUBA NETOČISTIDOB.+ -. G Z I A T S I Č O T E N o

li v e t Š

g u r d a z

v k e s e n Z

T I S č o s i t

o li v e t Š

g u r d a z

v k e s e n Z

T I S č o s i t

k e s e n Z

T I S č o s i t v

A Kmetjistvo,lov,gozdarstvo 70 599,278 51 951,110 -351,832

B Ribištvo 2 740 2 1,141 -401

C Rudarstvo 0 0 1 12 -12

D Predelovalnedejavnosit 17 126,336 11 205,002 -78,666 E Oskrbazelektirko,pilnominvodo 1 9 2 363 -354

F Gradbeništvo 17 44,495 2 7,959 36,536

G Trgovina,popravliamotornihvozli 34 176,509 17 126,704 49,805

H Gositnstvo 1 1,375 0 0 1,375

I Prome,tskladiščenjeinzveze 13 169,872 5 10,016 159,856 K Nepremičnine,najeminposlovnestortive 22 34,036 24 21,176 12,860 N Zdravstvoinsocialnovarstvo 0 0 3 17,048 -17,048

J A P U K

S 177 1,152,650 118 1,340,531 -187,881

r i

V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidazadrugzaleto2003.

Èisti dobièek zadrug se je poveèal za 5.2%

Èista izguba za-drug se je pove-èala za 61.5%

Razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo je bila negativna. Zadruge so izkazale neto èisto izgubo v znesku 188 milijonov tolarjev, v prejšnjem letu pa za 266 milijonov tolarjev neto èistega dobièka. Najveèjo neto èisto izgubo so izkazale zadruge iz dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva. Sledile so zadruge iz predelovalnih dejavnosti; iz dejavnosti zdravstva in socialnega varstva; ribištva; oskrbe z elektriko, plinom in vodo ter rudarstva. Zadruge v vseh ostalih dejavnostih so izkazale neto èisti dobièek, ki je bil najveèji pri zadrugah v dejavnosti prometa, skladišèenja in zvez.

6.1.2. Sredstva in obveznosti do virov sredstev

Ob koncu leta 2003 je bila vrednost sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev v znesku 106,500 milijonov tolarjev realno za 1.0% manjša kot ob koncu leta 2002.

Med sredstvi se je v tem èasu za 3.1% zmanjšala realna vrednost stalnih sredstev (zaradi zmanjšanja realne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in dolgoroènih finanènih naložb) in za 2.8% poveèala realna vrednost gibljivih sredstev (predvsem na raèun poveèanja realne vrednosti kratkoroènih poslovnih terjatev in zalog). To se v strukturi sredstev odraža kot zmanjšanje deleža stalnih sredstev z 61.0%

na 59.6% in poveèanje deleža gibljivih sredstev z 38.3% na 39.8%.

Med obveznostmi do virov sredstev se je za 4.8% zmanjšala realna vrednost kapitala (predvsem na raèun zmanjšanja realne vrednosti vpoklicanega kapitala) in za 3.4%

poveèala realna vrednost finanènih in poslovnih obveznosti. Zaradi tega se je v strukturi obveznosti do virov sredstev delež kapitala zmanjšal s 50.9% na 48.9% in poveèal delež finanènih in poslovnih obveznosti s 46.4% na 48.5%.

In document Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 (Strani 61-64)