Velike, srednje in majhne družbe

V letu 2003 so se družbe drugo leto zapored razvrstile na velike, srednje in majhne v skladu z 52. èlenom ZGD-F.

Za majhno družbo velja tista, ki izpolnjuje dve od naslednjih meril:

Kazalnik gospo-darnosti poslova-nja je bil najveèji pri družbah z veè kot 500 zaposle-nimi

Dobièkonosnost sredstev in kapi-tala sta se

zmanj-šali samo pri družbah z 1–10 zaposlenimi

Koeficient dol-govno kapital-skega razmerja se je poveèal samo pri družbah z 51–

250 zaposlenimi

Koeficient dolgo-roène pokritosti dolgoroènih sred-stev in zalog ter kratkoroèni koe-ficient sta bila ob koncu leta 2003 veèja od 1 samo pri družbah brez zaposlenih

• povpreèno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 50,

• èisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu so manjši od 1,000,000,000 tolarjev,

• vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 500,000,000 tolarjev.

Za srednjo družbo velja tista, ki je ni mogoèe uvrstiti med majhne, izpolnjuje pa dve od naslednjih meril:

• povpreèno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 250,

• èisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu so manjši od 4,000,000,000 tolarjev,

• vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 2,000,000,000 tolarjev.

Za veliko se šteje družba, ki presega najmanj dve merili iz prejšnjega odstavka. V vsakem primeru so velike družbe:

• _banke,

• zavarovalnice,

• družbe, ki so po 53. èlenu ZGD dolžne izdelati konsolidirano letno poroèilo.

2.2.1. Poslovanje velikih, srednjih in majhnih družb v letu 2003

V letu 2003 je bilo od 39,837 družb 839 (2.1%) velikih, 1,020 (2.6%) srednjih in 37,978 (95.3%) majhnih.

Èeprav je bilo velikih družb samo 2.1%, je bila pri njih zaposlena skoraj polovica vseh delavcev (49.9%) in so veè kot polovico prispevale k skupnemu poslovanju družb. Ustvarile so 59.5% prihodkov, 58.4% celotne dodane vrednosti in ob koncu leta razpolagale s 63.9% celotne vrednosti sredstev družb. Sledili so prispevki majhnih družb, kjer je bilo zaposlenih 31.9% vseh delavcev. Te so ustvarile 24.9% prihodkov, 25.0% celotne dodane vrednosti in ob koncu leta razpolagale z 22.9% celotne vrednosti sredstev družb. Najmanjši so bili prispevki srednjih družb. Pri njih je bilo zaposlenih 18.2% delavcev, ki so ustvarili 15.6% prihodkov, 16.6% celotne dodane vrednosti ter ob koncu leta razpolagali s 13.2% celotne vrednosti sredstev družb.

Slika 8: Razvrstitev gospodarskih družb glede na velikost v letu 2003 (deleži v %)

0 20 40 60 80 100

Majhne Srednje Velike

Delež v %

Število družb Število zaposlenih

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida gospodarskih družb za leto 2003.

V letu 2003 so veljala enaka merila za razvr-stitev družb po velikosti kot v letu 2002

V letu 2003 je bilo 95.3%

majhnih družb

Velike družbe so zaposlovale polo-vico vseh delav-cev in prispevale dobro polovico k skupnemu

poslovanju družb

40 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003

Poslovanje gospodarskih družb glede na velikost v letu 2003

Najveè vseh velikih (37.5%) in vseh srednjih družb (38.4%) je bilo v predelovalnih dejavnostih, najveè vseh majhnih (32.4%) pa v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe.

V letu 2003 se je v primerjavi s predhodnim letom število zaposlenih v družbah poveèalo za 1.6%. Najbolj se je poveèalo v majhnih družbah (za 5.0%), nekoliko manj v srednjih (za 3.5%), v velikih družbah pa se je nekoliko zmanjšalo (za 1.2%).

Prihodki družb so se glede na prejšnje leto najbolj poveèali pri srednjih družbah (za 12.7%), nekoliko manj pri majhnih (za 10.6%) in še manj pri velikih družbah (za 9.3%). Najveèji del prihodkov družbe ustvarijo s prodajo proizvodov, storitev, blaga in materiala. V tem èasu so èiste prihodke od prodaje na domaèem trgu najbolj poveèale srednje družbe, in sicer za 14.9%, majhne za 10.3% in velike za 10.2%.

Èiste prihodke od prodaje na tujem trgu pa so najbolj poveèale majhne družbe (za 12.0%, to je za 1.7 odstotne toèke veè, kot so poveèale èiste prihodke od prodaje na domaèem trgu), manj velike (za 9.3%) in srednje družbe (za 10.4%). V letu 2003 so imeli èisti prihodki od prodaje na domaèem trgu najveèji delež v prihodkih majhnih družb (79.8%), nekoliko manjšega v prihodkih srednjih (72.1%) in še manjšega v prihodkih velikih (60.2%). Pri èistih prihodkih od prodaje na tujem trgu je stanje obratno. Njihov delež je bil najveèji v prihodkih velikih družb (32.9%), manjši pri srednjih (23.0%) in najmanjši pri majhnih (12.8%). Najveèji delež tako k celotnim èistim prihodkom od prodaje na domaèem kot na tujem trgu družb pa so tudi v letu 2003 prispevale velike družbe (k prvim 53.5%, k drugim 74.2%).

Odhodki vseh treh skupin družb so se v primerjavi s prejšnjim letom poveèali nekoliko manj kot prihodki. Najbolj so se poveèali pri srednjih družbah, za 11.9%

(za 0.8 odstotne toèke manj kot prihodki), pri majhnih za 9.5% (za 1.1 odstotne toèke manj kot prihodki) in velikih za 8.6% (za 0.7 odstotne toèke manj kot prihodki).

Najveèji del odhodkov družb predstavljajo stroški blaga, materiala in storitev.

V letu 2003 so predstavljali 74.0% odhodkov velikih, 73.0% odhodkov srednjih in 72.8% odhodkov majhnih družb. Glede na prejšnje leto so bili pri velikih družbah veèji za 10.2%, pri srednjih za 13.8% in pri majhnih za 10.7%. Sledijo stroški dela, ki so imeli v letu 2003 14.1-odstotni delež v odhodkih velikih, 16.9-odstotni delež v odhodkih srednjih in 16.6-odstotni delež v odhodkih majhnih družb. V primerjavi s prejšnjim letom so bili pri velikih družbah veèji za 7.0%, pri srednjih za Slika 9: Prispevki gospodarskih družb glede na velikost k skupnemu poslovanju v letu 2003 (v %)

0 10 20 30 40 50 60 70

Velike Majhne Srednje

Delež v %

Prihodki Dodana vrednost Sredstva

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida in bilance stanja gospodarskih družb za leto 2003.

Prihodki so se najbolj poveèali pri srednjih družbah

Odhodki vseh treh skupin družb so se poveèali nekoliko manj kot prihodki

11.6% in pri majhnih za 14.6%. Najveèji delež stroškov dela predstavljajo stroški plaè. Povpreèna meseèna plaèa na zaposlenega se je v primerjavi s prejšnjim letom najbolj poveèala pri majhnih družbah (za 8.3%), nekoliko manj pa pri velikih (za 7.6%) in srednjih družbah (za 7.1%). Kljub temu je bila tudi v letu 2003 pri velikih družbah (247,527 tolarjev) veèja kot pri srednjih (215,819 tolarjev) in majhnih družbah (195,573 tolarjev).

Èisti dobièek se je glede na prejšnje leto najbolj poveèal pri velikih družbah (za 21.7%), manj pa pri srednjih (za 16.1%) in pri majhnih (za 16.0%). V letu 2003 ga je izkazalo 80.3% velikih, 79.6% srednjih in 63.3% majhnih družb. Najveèji del celotne vrednosti èistega dobièka družb so izkazale velike družbe (62.0%), majhne 25.3% in srednje 12.7%. 56.2% velikih družb s èistim dobièkom je izkazalo èisti dobièek veèji, od 100 milijonov tolarjev, v skupnem znesku, ki je predstavljal 96.7% vrednosti èistega dobièka velikih družb oziroma 60.0% celotne vrednosti èistega dobièka družb.

Èista izguba se je v primerjavi s prejšnjim letom poveèala pri velikih družbah za 11.6% (to je za 10.1 odstotne toèke manj kot se je poveèal èisti dobièek velikih družb), zmanjšala pa pri srednjih (za 12.5%) in majhnih (za 14.4%). V letu 2003 jo je izkazalo 30.1% majhnih, 20.3% velikih in 20.0% srednjih družb. Najveèji del celotne vrednosti èiste izgube družb so izkazale velike (47.9%), nekoliko manj majhne (35.8%) in najmanj srednje družbe (16.3%). 61.8% velikih družb s èisto izgubo je izkazalo èisto izgubo, veèjo od 100 milijonov tolarjev, v skupnem znesku, ki je predstavljal 97.6% vrednosti èiste izgube velikih družb oziroma 46.8% celotne vrednosti èiste izgube družb.

V letu 2003 so vse tri skupine družb izkazale neto èisti dobièek (pozitivno razliko med èistim dobièkom in èisto izgubo), ki je bil v primerjavi s prejšnjim letom pri velikih družbah veèji za èetrtino, pri srednjih za tri èetrtine, pri majhnih pa je bil še enkrat veèji. Najveèji del celotne vrednosti neto èistega dobièka so izkazale velike družbe (71.2%), mnogo manjšega majhne (18.4%) in najmanjšega srednje (10.4%).

Vrednost sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev je bila ob koncu leta 2003 pri vseh treh skupinah družb realno veèja kot ob koncu leta 2002. Najbolj se je poveèala pri majhnih družbah (realno za 12.9%), manj pri velikih (realno za 4.8%) in še nekoliko manj pri srednjih (realno za 4.3%).

V strukturi sredstev vseh treh skupin družb je bilo ob koncu leta 2003 v primerjavi s koncem leta 2002 nekoliko manj stalnih sredstev (pri velikih za 0.1, pri srednjih za 2.0 in pri majhnih za 1.2 strukturne toèke, predvsem na raèun zmanjšanja deleža

: 2 1 a l e b a

T Čistidobičekinčistaizgubagospodarskihdružbgledenaveilkostvletu2003

a n e d e l g e b ž u r D

t s o k il e v

K E Č I B O D I T S I

Č ČISTAIZGUBA NETOČISTIDOBIČEK+ -A B U G Z I A T S I Č O T E N o

li v e t Š

b ž u r d

k e s e n Z

T I S o i m v

o li v e t Š

b ž u r d

k e s e n Z

T I S o i m v

k e s e n Z

T I S o i m v E

K I L E

V 674 322,579 170 98,455 224,124

E J N D E R

S 812 65,917 204 33,332 32,585

E N H J A

M 24,060 131,676 11,452 73,634 58,042

J A P U K

S 25,546 520,172 11,826 205,421 314,751

r i

V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidagospodarskihdružbzaleto2003.

Èisti dobièek vseh treh skupin družb se je poveèal

Èista izguba srednjih in majhnih družb se je zmanjšala

Neto èisti dobi-èek so najbolj poveèale majhne družbe

Vrednost sred-stev oz. obvezno-sti do virov sred-stev se je realno poveèala pri vseh treh skupinah družb

42 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003

Poslovanje gospodarskih družb glede na velikost v letu 2003

opredmetenih osnovnih sredstev) in nekoliko veè gibljivih sredstev (pri velikih za 0.2, pri srednjih za 1.9 in pri majhnih za 1.2 strukturne toèke, predvsem na raèun veèjega deleža kratkoroènih finanènih naložb). Kljub temu so imele tudi ob koncu leta 2003 v strukturi sredstev veè kot polovico stalnih sredstev velike (69.7%) in srednje družbe (57.0%), manj kot polovico pa majhne družbe (47.7%).

V tem èasu se je v strukturi obveznosti do virov sredstev velikih in majhnih družb delež kapitala nekoliko poveèal (pri velikih za 0.7 in pri majhnih za 0.6 strukturne toèke) ter nekoliko zmanjšal delež finanènih in poslovnih obveznosti (pri velikih za 0.7 in pri majhnih za 1.4 strukturne toèke). Pri srednjih družbah je bilo obratno. V njihovi strukturi obveznosti do virov sredstev se je delež kapitala nekoliko zmanjšal (za 1.6 strukturne toèke) in nekoliko poveèal delež finanènih in poslovnih obveznosti (za 1.9 strukturne toèke). To kaže, da se je pri velikih in majhnih družbah nekoliko poveèala stopnja lastniškosti financiranja (delež premoženja družb, financiran s kapitalom), pri srednjih družbah pa se je nekoliko poveèala stopnja dolžniškosti financiranja (delež premoženja družb, financiran s finanènimi in poslovnimi obveznostmi).

2.2.2. Uspešnost poslovanja velikih, srednjih in majhnih družb v letih 2002 in 2003

V letu 2003 je bilo v primerjavi s predhodnim letom 1,786 (4.7%) veè družb, od tega za 1,723 (za 4.7%) veè majhnih, za 45 (za 4.6%) veè srednjih in za 18 (za 2.2%) veè velikih družb. Ob takšnem poveèanju števila družb so deleži vseh treh skupin v skupnem številu družb ostali isti kot v letu 2002. To pomeni, da je bilo v letu 2003 od 39,837 družb 95.3% majhnih, 2.6% srednjih in 2.1% velikih družb.

Hkrati s poveèanjem števila srednjih in majhnih družb se je poveèalo tudi število zaposlenih pri teh družbah. Pri srednjih družbah se je poveèalo za 1,246 (za 1.5%) in pri majhnih za 72 (za 0.1%). Pri velikih družbah pa se je število zaposlenih zmanjšalo za 6.103 (za 2.6%), kar je privedlo do zmanjšanja skupnega števila zaposlenih v vseh družbah skupaj za 4,784 (za 1.0%).

Slika 10: Dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah glede na velikost v letih 2002 in 2003 (v tisoè SIT)

Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida gospodarskih družb za leto 2002 in 2003.

0 1,000 2,000 3,000 4,000 5,000 6,000 7,000 8,000

Velike Srednje Majhne

V tisoè SIT

Leto 2002 Leto 2003

Stopnja

lastni-škosti financira-nja se je nekoliko poveèala pri veli-kih in majhnih družbah, pri sred-njih pa nekoliko zmanjšala

Od leta 2002 do leta 2003 se je najbolj poveèalo

število majhnih družb

Število zaposle-nih pri velikih družbah se je zelo zmanjšalo

Kazalnika produktivnosti dela kažeta, da so vse tri skupine družb v letu 2003 dosegle veèji skupni prihodek in veèjo dodano vrednost na zaposlenega kot v letu 2002. Najveè skupnih prihodkov na zaposlenega so v letu 2003 ustvarile velike družbe (30,909 tisoè tolarjev), manj srednje (22,191 tisoè tolarjev) in najmanj majhne družbe (20,203 tisoè tolarjev). Velike družbe so ustvarile tudi najveè dodane vrednosti na zaposlenega (7,181 tisoè tolarjev), manj srednje (5,581 tisoè tolarjev) in najmanj majhne (4,803 tisoè tolarjev).

Delež prihodkov, ustvarjen s prodajo na tujem trgu, se je glede na prejšnje leto nekoliko poveèal pri velikih (za 0.3 strukturne toèke) in srednjih družbah (za 0.6 strukturne toèke), pri majhnih družbah pa se je nekoliko zmanjšal (za 0.2 strukturne toèke). Obravnavani delež kaže izvozno usmerjenost družb, ki je bila tudi v letu 2003 najveèja pri velikih (32.9%), manjša pri srednjih (23.0%) in najmanjša pri majhnih družbah (12.8%).

Kazalnika celotne gospodarnosti in gospodarnosti poslovanja sta bila tako v letu 2002 kot v letu 2003 pri vseh treh skupinah družb veèja od 1. Kazalnik celotne gospodarnosti veèji od 1 pomeni, da so prihodki veèji od odhodkov. Omenjeni kazalnik se je od leta 2002 do leta 2003 poveèal pri velikih (z 1.03 na 1.04) in majhnih družbah (z 1.02 na 1.03), pri srednjih družbah pa je ostal enak (1.02).

Kazalnik gospodarnosti poslovanja veèji od 1 pa pomeni, da so poslovni prihodki veèji od poslovnih odhodkov. Tudi ta kazalnik se je poveèal in to pri vseh treh skupinah družb (pri velikih družbah z 1.03 na 1.04, pri srednjih in majhnih pa z 1.02 na 1.03).

Kazalnika dobièkonosnosti sredstev in dobièkonosnosti kapitala sta se od leta 2002 do leta 2003 poveèala pri vseh treh skupinah družb. V letu 2003 je bila dobièkonos-nost sredstev (merjena z neto èistim dobièkom na povpreèno vreddobièkonos-nost sredstev) najveèja pri velikih družbah (2.5%), dobièkonosnost kapitala (merjena z neto èistim dobièkom na povpreèno vrednost kapitala) pa pri majhnih družbah (5.2%).

Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja je bil ob koncu leta 2003 glede na konec leta 2002 nekoliko manjši pri velikih in majhnih družbah, nekoliko veèji pa pri srednjih družbah. Ob koncu leta 2003 je bil manjši od 1 (finanène in poslovne obveznosti so bile manjše od kapitala) samo pri velikih družbah (0.85), veèji od 1 pa pri srednjih (1.65) in majhnih družbah (1.64).

Koeficient dolgoroène pokritosti dolgoroènih sredstev in zalog je bil ob koncu leta 2003 enak kot ob koncu leta 2002 pri velikih družbah (0.97), pri srednjih in majhnih pa se je nekoliko poveèal (pri srednjih z 0.94 na 0.95 in pri majhnih z 0.92 na 0.96). Kljub spremembam je bil kazalnik tudi ob koncu leta 2003 manjši od 1 pri vseh treh skupinah družb, kar pomeni, da posamezne skupine družb s kapitalom, dolgoroènimi rezervacijami in dolgoroènimi obveznostmi skupaj niso v celoti pokrile vseh dolgoroènih sredstev in zalog.

Tudi koeficient kratkoroène pokritosti kratkoroènih obveznosti je bil ob koncu leta 2003 enak kot ob koncu leta 2002 pri velikih družbah (0.90), pri srednjih in majhnih družbah pa se je nekoliko poveèal (pri srednjih z 0.87 na 0.89 in pri majhnih družbah z 0.89 na 0.95). Ob koncu obeh let je bil pri vseh treh skupinah družb manjši od 1, kar pomeni, da so bila njihova kratkoroèna sredstva manjša od kratkoroènih obveznosti.

Veè o kazalnikih uspešnosti poslovanja velikih, srednjih in majhnih družb v letih 2002 in 2003 glej v tabeli 11 v Podatkovni prilogi.

Produktivnost dela vseh treh skupin družb se je poveèala

Delež prihodkov, ustvarjen s pro-dajo na tujem trgu, se je pove-èal pri velikih in srednjih družbah Kazalnika celo-tne gospodarno-sti in gospodar-nosti poslovanja sta bila ob kon-cu obeh let pri vseh treh skupi-nah družb veèja od 1

Dobièkonosnost sredstev in kapi-tala sta se pove-èali pri vseh treh skupinah družb

Koeficient dol- govno-kapital-skega razmerja se je poveèal samo pri sred-njih družbah Koeficient dol-goroène pokri-tosti dolgoroènih sredstev in zalog ter kratkoroèni koeficient sta bi-la ob koncu obeh let pri vseh treh skupinah družb manjša od 1

44 ^UMAR Delovni zvezek 1/2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 Izvozniki v letu 2003

In document Poslovanje gospodarskih družb v letu 2003 (Strani 37-43)