Sovplivanje različnih dejavnikov tveganja pri razvoju samomorilnosti
Slika 6.2. Grafični prikaz Modela balona na vroč zrak
(Prirejeno in ponatisnjeno z dovoljenjem Hogrefe Publishing www.hogrefe.com; De Leo D, Poštuvan V. Reducing the Toll of Suicide. 2020; ISBN 978-8-88937-569-7)
Platno balona predstavlja vzgojo, ki je je bil deležen posameznik, ter genetske dejavnike. Ob nasilni, zanemarjajoči in nepodporni vzgoji ter neugodnih genetskih dejavnikih je kakovost tkanine platna slaba.
Luknja v platnu predstavlja različne travmatične izkušnje, kot so spolna, fizična in čustvena zloraba, neugodni življenjski dogodki, izguba (tudi samomor v družini) in pretekli samomorilni poskusi.
Od kakovosti platna so odvisne posledice nenadne poškodbe – luknje. Če je material, ki predstavlja vzgojo in različne genetske dejavnike, močan oz. ugoden, bo luknja ostala majhna, vožnja z balonom pa bo potekala nemoteno. Če je material slabše kakovosti, lahko luknja postopoma postaja večja in večja ter povzroči padec balona. Če so travmatične izkušnje ustrezno naslovljene in/ali strokovno obravnavane (npr. zdravila, terapija, pogovor o tem), v prenesenem pomenu luknje zakrpane, se vožnja lahko nadaljuje. Več kot je lukenj v platnu, večja je možnost nesrečnega pristanka; več kot je preteklih samomorilnih poskusov ali več kot je travmatičnih dogodkov v otroštvu, večje je tveganje za stisko pri posamezniku in samomorilno vedenje.
Neugodna vzgoja ali neugoden odnos med otrokom in skrbniki ter trpinčenje predstavljajo tveganje za medosebne težave, ki lahko vodijo v samomorilno vedenje (48). Posledica neugodne vzgoje so lahko tudi osebnostne motnje. Permisivni in avtoritarni stil vzgoje sta povezana z razvojem slabih prilagoditvenih shem v zgodnjem otroštvu, ki lahko vodijo v razvoj osebnostnih motenj (49). Neugodne izkušnje v otroštvu (npr. čustvena, fizična in spolna zloraba, družinsko nasilje, zloraba drog in duševne bolezni v domačem krogu, ločitev staršev, prestajanje zaporne kazni družinskih članov) lahko 2–5-krat povečajo
POGLAVJE 6
(Platno) vzgoja, zgodnje izkušnje in genetika (Luknja) travmatične izkušnje
(Vremenske razmere) okoljski dejavniki
(Vrvi) trenutni odnosi (Gorilnik) socialna opora (Pilot) duševno zdravje (Uteži) stres, krivda, sram (Košara) značilnosti osebe
tveganje za samomorilni poskus v mladosti in odrasli dobi, tveganje pa je še večje, če je bilo takšnih izkušenj več (50). Spolna zloraba otrok je povezana z 10–13-krat večjo stopnjo samomorilnosti pri mlajših odraslih (51). Zanikanje zlorabe ali pomanjkanje podpore žrtvam zlorabe omejuje možnosti za uspešno razreševanje travmatične izkušnje (51).
Samomorilno vedenje je torej posledica številnih dejavnikov; od zgodnjih izkušenj do osebnostnih lastnosti in stanj, morebitnih duševnih motenj in dejavnikov okolja; vsi se med seboj prepletajo in povezujejo (48, 50). Pomemben dejavnik tveganja za samomor so tudi pretekli samomorilni poskusi (52–55). Večkrat kot je oseba poskušala narediti samomor, večje bo tveganje, da bo zaradi samomora pozneje umrla. Poleg tega alkoholizem, uživanje drog in depresivno razpoloženje moderirajo povezavo med neugodnimi izkušnjami v otroštvu in tveganjem za samomor (50).
Vrvi, ki povezujejo platno in košaro, predstavljajo trenutne družinske, prijateljske ter druge odnose. Če je bila vzgoja neugodna, zanemarjajoča ali nepodporna, so vrvi šibke ali celo odsotne. Pri tovrstni vzgoji je število vrvi (družinskih odnosov) lahko zelo majhno, kar lahko ogrozi varnost balona in potovanja5.
Gorilnik, ki zagotavlja toploto za ogrevanje zraka v balonu, predstavlja socialno oporo.
Gorilnik je lahko vklopljen, lahko je izklopljen, lahko pa zmanjka plina v jeklenki. Enako je s socialno oporo. V posameznikovem življenju so lahko ljudje, ki mu nudijo oporo. Posameznik v stiski to oporo lahko tudi sprejme – taka situacija predstavlja prižgan gorilnik. Posameznik ima lahko v svojem življenju osebe, ki so pripravljene nuditi oporo, ko jo potrebujejo, vendar pomoči in opore iz različnih razlogov ne sprejmejo – to pomeni, da je gorilnik ugasnjen, čeprav je v jeklenki dovolj plina. Lahko pa se zgodi, da posameznik dejansko nima nikogar, na katerega se lahko obrne v težavah ali stiski – in v tem primeru je gorilnik prazen. Potreba po vklopu gorilnika in hkratno prepričanje, da je gorilnik prazen, čeprav ni, je podobna konceptu zaznane in dejanske socialne opore.
Nasilni odnosi v življenju posameznika so lahko neugodni iz več razlogov. Težave v odnosih lahko vodijo v izolacijo in odsotnost socialne opore, prav tako pa so lahko vir stresa (54).
Pomanjkanje socialne opore je problematično, saj je lahko socialna opora pomemben varovalni dejavnik (56), poleg tega pa lahko skupaj s pozitivnimi življenjskimi dogodki zmanjša samomorilne misli (57).
Preiskovanje dane in prejete socialne opore v življenju oseb, ki so umrle zaradi samomora, je lahko težavno. V retrospektivnih raziskavah primerov samomora (npr. psiholoških avtopsijah) o prejeti in zaznani socialni opori poročajo svojci. Pri tem gre lahko za retrospektivno izkrivljanje, ki je lahko razlog za posmrtno idealizacijo pokojnika. Lahko se pojavlja tudi selektivni priklic (npr. spominjanje pozitivnih lastnosti in pozabljanje negativnih) (58). Drugi razlog za oteženo raziskovanje je razlika med dejansko in zaznano socialno oporo pokojnika. Raziskave, ki so vključevale osebe s samomorilnim poskusom in samomorilnimi mislimi, kažejo, da se zaznana socialna opora (ne glede na dejansko stanje opore) povezuje s samomorilnim vedenjem (56, 57).
Košara balona na vroč zrak predstavlja osebnostne lastnosti posameznika, kot so odpornost, asertivnost in socialne veščine. Če je košara v slabem stanju, lahko to ogrozi celotno potovanje.
5 Tu pride do rahlega neskladja med metaforičnim modelom in resničnim življenjem. Baloni na vroč zrak seveda ne morejo delovati brez vrvi, kar pa ne velja za ljudi, ki lahko živijo brez stikov s svojo primarno družino.
Mars Bitenc, Roškar in Videtič Paska Sovplivanje različnih dejavnikov
106
Uteži na robu košare predstavljajo stres, ki mu je posameznik izpostavljen. Če je rob košare (npr. trdoživost, socialne veščine) dovolj močan, lahko pilot uteži razporedi po robu košare na način, ki ne bo škodoval celotnemu balonu. Če pa bo košara v slabem stanju, ji bo že manjše število uteži škodovalo. Pilot je tisti, ki do določene mere nadzoruje uteži; lahko jih ustrezno porazdeli po robu košare ali jih celo zavrže.
Uteži v košari predstavljajo bremena, ki si jih posamezniki v stiski v prenesenem pomenu nalagajo na ramena. To so lahko neznosni občutki krivde in sramu ter občutki posameznika, da je drugim v breme.
Neugodne osebnostne lastnosti so agresivno vedenje, izkrivljena samopodoba, pretirano razdajanje drugim ter spretnosti oseb v socialnih situacijah in pri obvladovanju čustev.
Agresivno vedenje je lahko ovira pri pridobivanju potrebne socialne opore in pozornosti, ki jo posamezniki v stiski potrebujejo. Nekatere druge osebnostne lastnosti, npr. neprilagojeni perfekcionizem, lahko prav tako igrajo pomembno vlogo pri tveganju za samomor pri moških (59).
Pilot predstavlja posameznikovo trenutno duševno stanje. Pilot je lahko zaskrbljen zaradi nenadne poškodbe platna (travmatična izkušnja). Ne opazi, da balon potrebuje nov dovod toplega zraka in zanemarja gorilnik, torej socialno oporo. Prav tako pilot predstavlja težave v duševnem zdravju, razne zdravstvene težave in bolezni.
Neugodne vremenske razmere predstavljajo različne neugodne okoliščine in dogodke (stresne delovne situacije, ustrahovanje, politične pritiske), ki vplivajo na človeka, in različne dejavnike okolja, kot so socialno-ekonomski dejavniki, kulturno in delovno okolje.
Občutki brezupa ali obupanosti so pogosti pri osebah, ki razmišljajo o samomoru. Brezup ima tri pomembne vidike: negativen pogled na prihodnost, izgubo motivacije in izgubo pričakovanja. Skupaj z duševnimi motnjami ali predhodnimi samomorilnimi poskusi prispeva obupanost k večjemu tveganju za samomor (54). Duševne motnje naj bi bile prisotne v približno 90 % primerov samomorov, poleg tega naj bi nekatera zdravstvena stanja, zlasti tista, ki povzročajo kronične bolečine, predstavljala dejavnik tveganja za samomor (54). Izguba finančne varnosti ob hkratni duševni motnji je prav tako pomemben dejavnik tveganja za samomor (54). Škodljiva uporaba alkohola in drugih psihoaktivnih snovi lahko poveča tveganje za samomor (več o tem v poglavju 26). V raziskavah ugotavljajo, da so zgodnje travmatične izkušnje povezane z odvisnostmi v odrasli dobi in da odvisnosti lahko predstavljajo način za lajšanje stresa (60, 61). V švicarski raziskavi, v katero so bili vključeni mladi moški, niso našli povezav med samomorilnimi poskusi in uživanjem alkohola. So pa ugotavljali, da je bila prisotna posredna povezava med motivi za pitje (npr. pitje kot strategija za spoprijemanje s težavami) in simptomi depresije (62).
Letenje z balonom na vroč zrak nosi s seboj določeno negotovost. Pilot ne more vedeti, natanko kje bo balon pristal. Po svojih najboljših močeh ga lahko usmerja skozi raznolike vremenske razmere, upoštevajoč lastnosti balona. Enako velja za naše življenje. Posameznik ne more predvideti, kam ga bo življenje popeljalo; lahko samo uporabi vse svoje prednosti, dela na svojih slabostih, skrbi za svoje duševno zdravje, opazuje, kdaj se začnejo razmere ali njegovo stanje poslabševati, in poišče pomoč in podporo bližnjih, ko jo potrebuje.Včasih se zdi, da z balonom ni nič narobe, vendar kljub temu strmoglavi. Včasih so prisotne različne težave z balonom, vendar ta ostaja v zraku in uspešno pluje kljub manj ugodnim vremenskim razmeram. Enako je z ljudmi. Včasih se zdi vse popolnoma v redu in oseba poskuša narediti samomor. Po drugi strani pa nekateri ljudje v življenju preživijo veliko izjemno težkih situacij, vendar se ne odločijo za samomor (4).
POGLAVJE 6
Zaključek in usmeritve za naprej
Samomor je posledica zapletenega sovplivanja različnih dejavnikov tveganja – od genetskih, okoljskih, bioloških, psiholoških. Vsak posameznik je enkraten in neponovljiv.
Tak je tudi preplet dejavnikov, ki pri njem vodijo – ali ne – v samomorilni proces. Ocena pomembnosti dejavnikov tveganja temelji na statistični oceni, kar pomeni, da velja za določen delež ljudi, ne pa za vse. Za učinkovito preprečevanje samomorilnega vedenja je nujno dobro poznati dejavnike tveganja in varovalne dejavnike, ki se pojavljajo v različnih časovnih obdobjih – preden se je samomorilnost sploh začela razvijati in v času, ko se je razvoj samomorilnega procesa sprožil.
Obsežna uporaba metafor v vsakdanjem jeziku, literaturi in glasbi kaže njihov pomen pri izražanju notranjega doživljanja posameznikov. Lahko prispeva k lažjemu razumevanju težkih življenjskih izkušenj, kar izguba bližnjega zaradi samomora ali pretekli samomorilni poskus zagotovo je. Metaforični Model balona na vroč zrak poskuša zajeti čim več dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje in predstaviti tudi njihovo medsebojno prepletanje. Model lahko obogati tako poskus razlage sovplivanja različnih dejavnikov pri razvoju samomorilnosti kot tudi postvencijske dejavnosti s svojci, ki so izgubili bližnjega zaradi samomora.
Reference
1. Turecki G, Brent DA, Gunnell D, O’Connor RC, Oquendo MA, Pirkis J idr. Suicide and suicide risk. Nat Rev Dis Primers. 2019;5(1):članek 74. doi: 10.1038/s41572-019-0121-0
2. Leenaars AA. Altruistic suicide: a few reflections. Arch Suicide Res. 2004;8(1):1–7. doi: 10.1080/13811110490243778 3. Moscicki EK. Epidemiology of suicidal behavior. Suicide Life Threat Behav. 1995;25(1):22–35.
4. Mars Bitenc U. Ugotavljanje dejavnikov tveganja za samomor z uporabo metode psihološke avtopsije [doktorska disertacija]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; 2018.
5. Mars Bitenc U, Tekavčič Grad O, De Leo D. Understanding suicide from survivors’ perspective – Psychological autopsy outcomes: the model of a hot air balloon. V: De Leo D, Poštuvan V, urednika. Reducing the toll of suicide. Göttingern:
Hoegrefe; 2020. str. 185–201.
6. American Foundation for Suicide Prevention [na spletu]. New York: American Foundation for Suicide Prevention;
[posodobljeno 2020]. Suicide statistics; [citirano 16. 9. 2020]. Dostopno na: https://afsp.org/suicide-statistics/.
7. Our world in data [na spletu]. Oxford (UK): Global Change Data Lab; 2013. Ritchie H, Roser M, Ortiz-Ospina E.
Suicide; 2015 [citirano 16. 9. 2020]. Dostopno na: https://ourworldindata.org/suicide
8. Nock MK, Borges G, Bromet EJ, Cha CB, Kessler RC, Lee S. Suicide and suicidal behavior. Epidemiol Rev.
2008;30(1):133–54. doi: 10.1093/epirev/mxn002
9. Hjelmeland H. Cultural context is crucial in suicide research and prevention. Crisis. 2011;32(2):61–4. doi: 10.1027/0227-5910/a000097
10. McLean J, Maxwell M, Platt S, Harris F, Jepson R. Risk and protective factors for suicide and suicidal behaviours: a literature review [na spletu]. Edinburgh: The Scottish Government Social Research; 2008. Dostopno na: https://www.
trimbos.nl/docs/beeb2caa-65c7-4517-b7c3-5b1a8d25abb4.pdf
11. Marušič A, Farmer A. Toward a new classification of risk factors for suicide behaviour. Crisis. 2001;22(2):43–6. doi:
10.1027//0227-5910.22.2.43
12. Levy SR, Jurkovic GL, Spirito A. A multisystems analysis of adolescent suicide attempters. J Abnorm Child Psychol.
1995;23(2):221–34. doi: 10.1007/BF01447090
13. Kerkhof JF, Arensman E. Pathways to suicide: the epidemiology of the suicidal process. V: van Heeringen K, urednik.
Understanding suicidal behaviour: the suicidal process approach to research, treatment and prevention. Chichester:
Wiley; 2001. str. 15–40.
14. O’Connell H, Chin AV, Cunningham C, Lawlor BA. Recent developments: suicide in older people. BMJ.
2004;329(7471):895–9. doi: 10.1136/bmj.329.7471.895
15. Petronis KR, Samuels JF, Moscicki EK, Anthony JC. An epidemiologic investigation of potential risk factors for suicide attempts. Soc Psychiatry Psychiatr Epidemiol. 1990;25(4):193–9. doi: 10.1007/BF00782961
16. Gunnell DJ, Peters TJ, Kammerling RM, Brooks J. Relation between parasuicide, suicide, psychiatric admissions, and socioeconomic deprivation. BMJ. 1995;311(6999):226–30. doi: 10.1136/bmj.311.6999.226
Mars Bitenc, Roškar in Videtič Paska Sovplivanje različnih dejavnikov
108
17. van Heeringen K. Epidemiological aspects of attempted suicide--a case-control study in Gent, Belgium. Crisis.
1994;15(3):116–22.
18. Lohr C, Schmidtke A. Marital relationship of suicide attempters. V: De Leo D, Bille Brahe U, Kerkhof A, Schmidtke A, uredniki. Suicidal behaviour, theories and research findings. Göttingen: Hogrefe & Huber; 2004. str. 125–37.
19. Stack S. Marriage, family, religion, and suicide. V: Maris RW, Berman AL, Maltsberger JT, Yufit RI, uredniki. Assessment and prediction of suicide. New York: Guilford; 1992. str. 540–52.
20. Cooper J, Appleby L, Amos T. Life events preceding suicide by young people. Soc Psychiatry Psychiatr Epidemiol.
2002;37(6):271–5. doi: 10.1007/s001270200019
21. Evans E, Hawton K, Rodham K. Factors associated with suicidal phenomena in adolescents: a systematic review of population-based studies. Clin Psychol Rev. 2004;24(8):957–79. doi: 10.1016/j.cpr.2004.04.005
22. Brent DA, Oquendo M, Birmaher B, Greenhill L, Kolko D, Stanley B idr. Peripubertal suicide attempts in offspring of suicide attempters with siblings concordant for suicidal behavior. Am J Psychiatry. 2003;160(8):1486–93. doi: 10.1176/
appi.ajp.160.8.1486
23. Brezo J, Paris J, Turecki G. Personality traits as correlates of suicidal ideation, suicide attempts, and suicide completions:
a systematic review. Acta Psychiatr Scand. 2006;113(3):180–206. doi: 10.1111/j.1600-0447.2005.00702.x
24. Nordström P, Schalling D, Asberg M. Temperamental vulnerability in attempted suicide. Acta Psychiatr Scand.
1995;92(2):155–60. doi: 10.1111/j.1600-0447.1995.tb09560.x
25. Harris EC, Barraclough B. Suicide as an outcome for mental disorders. A meta-analysis. Br J Psychiatry. 1997;170:205–
28. doi: 10.1192/bjp.170.3.205
26. Quan H, Arboleda-Flórez J, Fick GH, Stuart HL, Love EJ. Association between physical illness and suicide among the elderly. Soc Psychiatry Psychiatr Epidemiol. 2002;37(4):190–7. doi: 10.1007/s001270200014
27. McGuffin P, Marusic A, Farmer A. What can psychiatric genetics offer suicidology? Crisis. 2001;22(2):61–5. doi:
10.1027//0227-5910.22.2.61
28. Malone KM, Haas GL, Sweeney JA, Mann JJ. Major depression and the risk of attempted suicide. J Affect Disord.
1995;34(3):173–85. doi: 10.1016/0165-0327(95)00015-f
29. Roy A, Nielsen D, Rylander G, Sarchiapone M. The genetics of suicidal behaviour. V: Hawton K, van Heeringen K, urednika. The international handbook of suicide and attempted suicide. Chichester: Wiley; 2000. str. 209–22. doi:
10.1002/9780470698976.ch13
30. Statham DJ, Heath AC, Madden PA, Bucholz KK, Bierut L, Dinwiddie SH idr. Suicidal behaviour: an epidemiological and genetic study. Psychol Med. 1998;28(4):839–55. doi: 10.1017/s0033291798006916
31. Schulsinger R, Kety S, Rosenthal D, Wender P. A family study of suicide. V: Schou M, Stormgren E, urednika. Origins, prevention and treatment of affective disorders. New York: Academic Press; 1979. str. 227–87.
32. Goldney RD. Ethology and suicidal behaviour. V: Hawton K, van Heeringen K, urednika. The international handbook of suicide and attempted suicide. Chichester: Wiley; 2000. str. 95–106. doi: 10.1002/9780470698976.ch6
33. Van Praag H. About the biological interface between psychotraumatic experiences and affective dysregulation. V: van Heeringen K, urednik. Understanding suicidal behavior: the suicidal process approach to research, treatment and prevention. Chichester: Wiley; 2001. str. 54–75.
34. van Heeringen K. Psychobiological approaches to the predisposition to suicidal behaviour: implications for treatment and prevention. V: Hawton K, urednik. Prevention and treatment of suicidal behaviour: from science to practice. New York: Oxford University Press; 2005. str. 91–107. doi: 10.1093/med/9780198529767.003.0006
35. Asberg M, Träskman L, Thorén P. 5-HIAA in the cerebrospinal fluid. A biochemical suicide predictor? Arch Gen Psychiatry. 1976;33(10):1193–7. doi: 10.1001/archpsyc.1976.01770100055005
36. Korpi ER, Kleinman JE, Goodman SI, Phillips I, DeLisi LE, Linnoila M idr. Serotonin and 5-hydroxyindoleacetic acid in brains of suicide victims: comparison in chronic schizophrenic patients with suicide as cause of death. Arch Gen Psychiatry. 1986;43(6):594–600. doi: 10.1001/archpsyc.1986.01800060088011
37. Mann JJ, Malone KM. Cerebrospinal fluid amines and higher-lethality suicide attempts in depressed inpatients. Biol Psychiatry. 1997;41(2):162–71. doi: 10.1016/s0006-3223(96)00217-x
38. van Heeringen K. The neurobiology of suicide and suicidality. Can J Psychiatry. 2003;48(5):292–300. doi:
10.1177/070674370304800504
39. Mann JJ. Neurobiology of suicidal behaviour. Nat Rev Neurosci. 2003;4:819–28. doi: doi.org/10.1038/nrn1220 40. van Heeringen K, Audenaert K, Van de Wiele L, Verstraete A. Cortisol in violent suicidal behaviour: association with
personality and monoaminergic activity. J Affect Disord. 2000;60(3):181–9. doi: 10.1016/s0165-0327(99)00180-9 41. Engström G, Alling C, Blennow K, Regnéll G, Träskman-Bendz L. Reduced cerebrospinal HVA concentrations and
HVA/5-HIAA ratios in suicide attempters: monoamine metabolites in 120 suicide attempters and 47 controls. Eur Neuropsychopharmacol. 1999;9(5):399–405. doi: 10.1016/s0924-977x(99)00016-4
42. Träskman L, Asberg M, Bertilsson L, Sjöstrand L. Monoamine metabolites in CSF and suicidal behavior. Arch Gen Psychiatry. 1981;38(6):631–6. doi: 10.1001/archpsyc.1981.01780310031002
POGLAVJE 6
43. Periyakoil VS. Using metaphors in medicine. J Palliat Med. 2008;11(6):842–4. doi: 10.1089/jpm.2008.9885
44. Carpenter J. Metaphors in qualitative research: shedding light or casting shadows? Res Nurs Health. 2008;31(3):274–
82. doi: 10.1002/nur.20253
45. Dernovšek MZ, Drobne M, Drev A, Tavčar R. Prepoznajmo in premagajmo depresijo: priročnik. V: Dernovšek MZ, Tavčar R, urednika. Prepoznajmo in premagajmo depresijo: priročnik za osebe z depresijo in njihove svojce. Ljubljana:
Inštitut za varovanje zdravja RS; 2005. str. 6–36.
46. Young E. Figures of grief: metaphors from a bereavement writing group. Omega (Westport). 2007;56(4):359–67. doi:
10.2190/om.56.4.d
47. Poštuvan V. Suicide survivors’ reintegration: the growing flower model. V: De Leo D, Poštuvan V, urednika. Resources for suicide prevention. Göttingern: Hoegrefe; 2017. str. 129–37.
48. Johnson B, Clarke JM. Collecting sensitive data: the impact on researchers. Qual Health Res. 2003;13(3):421–34. doi:
10.1177/1049732302250340
49. Batool N, Shehzadi H, Riaz MN, Riaz MA. Paternal malparenting and offspring personality disorders: mediating effect of early maladaptive schemas. J Pak Med Assoc. 2017;67(4):556–60.
50. Dube SR, Anda RF, Felitti VJ, Chapman DP, Williamson DF, Giles WH. Childhood abuse, household dysfunction, and the risk of attempted suicide throughout the life span: findings from the Adverse Childhood Experiences Study. JAMA.
2001;286(24):3089–96. doi: 10.1001/jama.286.24.3089
51. Plunkett A, O’Toole B, Swanston H, Oates RK, Shrimpton S, Parkinson P. Suicide risk following child sexual abuse. Ambul Pediatr. 2001;1(5):262–6. doi: 10.1367/1539-4409(2001)001<0262:srfcsa>2.0.co;2
52. Bostwick JM, Pabbati C, Geske JR, McKean AJ. Suicide attempt as a risk factor for completed suicide: even more lethal than we knew. Am J Psychiatry. 2016;173(11):1094–100. doi: 10.1176/appi.ajp.2016.15070854
53. Owens D, Horrocks J, House A. Fatal and non-fatal repetition of self-harm. Systematic review. Br J Psychiatry.
2002;181:193–9. doi: 10.1192/bjp.181.3.193
54. World Health Organization. Preventing suicide: a global imperative [na spletu]. Geneva: World Health Organization;
2014 [citirano 20. 7. 2020]. Dostopno na: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/131056/1/9789241564779_eng.pdf 55. Yoshimasu K, Kiyohara C, Miyashita K. Stress research group of the Japanese society for hygiene. Suicidal risk
factors and completed suicide: meta-analyses based on psychological autopsy studies. Environ Health Prev Med.
2008;13(5):243–56. doi: 10.1007/s12199-008-0037-x
56. Kleiman EM, Liu RT. Social support as a protective factor in suicide: findings from two nationally representative samples. J Affect Disord. 2013;150(2):540–5. doi: 10.1016/j.jad.2013.01.033
57. Kleiman EM, Riskind JH, Schaefer KE. Social support and positive events as suicide resiliency factors: examination of synergistic buffering effects. Arch Suicide Res. 2014;18(2):144–55. doi: 10.1080/13811118.2013.826155
58. Hawton K, Appleby L, Platt S, Foster T, Cooper J, Malmberg A idr. The psychological autopsy approach to studying suicide: a review of methodological issues. J Affect Disord. 1998;50(2–3):269–76. doi: 10.1016/s0165-0327(98)00033-0 59. Kiamanesh P, Dieserud G, Dyregrov K, Haavind H. Maladaptive perfectionism: understanding the psychological
vulnerability to suicide in terms of developmental history. Omega (Westport). 2015;71(2):126–45. doi:
10.1177/0030222815570592
60. Bernstein DP. Childhood trauma and drug addiction. Alcohol Treat Q. 2000;18(3):19–30. doi: 10.1300/j020v18n03_03 61. Teixeira CA, Lasiuk G, Barton S, Fernandes MN, Gherardi-Donato EC. An exploration of addiction in adults
experiencing early-life stress: a metasynthesis. Rev Lat Am Enfermagem. 2017;25:članek e2939. doi: 10.1590/1518-8345.2026.2939
62. Grazioli VS, Bagge CL, Studer J, Bertholet N, Rougemont-Bücking A, Mohler-Kuo M idr. Depressive symptoms, alcohol use and coping drinking motives: examining various pathways to suicide attempts among young men. J Affect Disord. 2018;232:243–51. doi: 10.1016/j.jad.2018.02.028
Mars Bitenc, Roškar in Videtič Paska Sovplivanje različnih dejavnikov
POGLAVJE 7