• Rezultati Niso Bili Najdeni

Povprečni samomorilni količnik (skupaj, moški, ženske) v statističnih regijah v obdobju 2013–2020 glede na slovensko povprečje (4)

In document Samomor v Sloveniji in svetu (Strani 73-77)

Samomorilno vedenje v populaciji – prikaz stanja, trendov in značilnosti po svetu in v Sloveniji 1

Slika 4.9. Povprečni samomorilni količnik (skupaj, moški, ženske) v statističnih regijah v obdobju 2013–2020 glede na slovensko povprečje (4)

*Regijski samomorilni količnik za ženske je pod slovenskim povprečjem za ženske

Dejavniki, povezani s samomorilnim vedenjem v Sloveniji

Tako kot drugod po svetu je tudi v Sloveniji samomorilno vedenje posledica hkratnega sovplivanja več dejavnikov. Marušič in Farmer (26) navajata, da evropske države z visoko pojavnostjo samomora (več kot 20/100.000) mejijo druga na drugo in se od Finske do Slovenije razprostirajo v obliki črke J, kar podpira domnevo o tem, da imajo pripadniki teh narodov do določene mere podobno genetsko predispozicijo, zaradi katere so ranljivejši za samomor. Ob tem je treba upoštevati tudi določen kulturnozgodovinski in družbeni kontekst držav, ki se združujejo v krivulji J, saj gre večinoma za države nekdanjega t. i.

vzhodnega bloka. Poleg genetskih dejavnikov na visoko stopnjo samomorilnosti v Sloveniji, predvsem pa na izražene regionalne razlike, vplivajo tudi socialno-ekonomski, okoljski in drugi dejavniki. Tako je že Trstenjak (27) domneval oziroma razmišljal, da so

Roškar, Vinko in Konec Juričič

74

Primorci bolj odprti, liberalni, svobodoljubni, podjetni, živahni in svetovljanski, kar je bolj značilno za južnoevropske države kot pa za Slovenijo. Podobno je razmišljal tudi Milčinski, namreč da naj bi bile razlike tudi posledica morebitnega vpliva nacionalnega značaja, po katerem smo Slovenci pretirano vestni, perfekcionistični in agresijo usmerjamo vase (25).

Opisana razmišljanja za zdaj še niso bila znanstveno preverjena. Regionalna razpršenost samomora je povezana tudi s prevalenco z alkoholom povezanih duševnih motenj (28, 29), delno pa je to posledica razlike v industrijski razvitosti posameznih regij. Kot navaja Leskošek (30), je samomora manj v industrijsko razvitejših in urbaniziranih predelih, več pa na severovzhodnih ruralnih območjih. Poleg tega Leskošek (30) še razlaga, da je tudi alkoholna kultura severovzhodne Slovenije tista, ki povečuje tveganje za samomor med tamkajšnjim prebivalstvom. V raziskavi, v kateri so preučevali učinke različnih socialno-ekonomskih dejavnikov, razpoložljivosti storitev na področju duševnega zdravja in dejavnikov, povezanih z duševnimi motnjami, na stopnje samomorov v Sloveniji v obdobju 2000–2009, so ugotovili, da se je med socialno-ekonomskimi dejavniki stopnja brezposelnosti uvrstila med najmočnejše napovedne dejavnike višjega samomorilnega količnika v posamezni regiji. Po drugi strani pa je bilo višje razmerje zakonskih zvez glede na ločitve negativno povezano s stopnjo samomorilnosti v regiji. S stopnjo samomorilnosti v regiji se je negativno povezovala razpoložljivost ambulantne psihiatrične obravnave (4 psihiatri in več zaposlenih v ambulantah na 100.000 prebivalcev) in razmerje predpisanih antidepresivov glede na predpisane anksiolitike v korist antidepresivov (29). Avtorji so tudi ugotavljali, da je bil v obdobju 2012–2016 samomorilni količnik v slovenskih občinah pozitivno povezan z višjim deležem moških v občini, višjo socialno kohezijo in sosedsko povezanostjo ter številom bolniških dni (31). Ugotovitev v povezavi s socialno kohezijo je nekoliko presenetljiva, saj v literaturi večinoma navajajo, da je socialna kohezija varovalni dejavnik pred samomorom. V omenjeni raziskavi so avtorji razmišljali, da je zaradi kulturnih specifik okolja dejavnik socialne kohezije lahko imel negativen vpliv, ker je deloval kot dejavnik nadzora in omejevanja (posredni pritisk, da se je treba okolju prilagajati). Ista skupina avtorjev je ugotavljala, da je bil samomorilni količnik v občinah negativno povezan z višino prihodkov, deležem porok in ločitev ter dostopnostjo pomoči oziroma storitev na področju duševnega zdravja. Poleg omenjenih ekoloških dejavnikov je skupina raziskovalcev na slovenskem vzorcu ugotovila tudi, da prebivalci regij, kjer je samomora več, bolj stigmatizirajo iskanje pomoči (32).

V obdobju zadnjih dveh desetletij so se aktivnosti na področju preprečevanja samomora v Sloveniji zgostile in okrepile. Okrepilo se je sodelovanje z različnimi vratarji sistema, okrepile so se destigmatizacijske aktivnosti (33, 34, 35) in v nekaterih regijah je bil v obdobju 1997–2010 opazen statistično značilen upad samomorilnega količnika, ki pa se ni izkazal kot povezan s preventivnimi dejavnostmi (19).

Zaključek in usmeritve za naprej

Letno zaradi samomora umre okrog 800.000 ljudi po vsem svetu, delež samomorov med vsemi smrtmi znaša 1,4 %. V svetu obstajajo velike razlike glede umrljivosti zaradi samomora. Opazne so tako razlike v umrljivosti med spoloma kot uporabi metode samomora. Tveganje za samomor narašča s starostjo. Slovenija spada med države, ki so s samomorom bolj ogrožene, vendar je vzpodbuden podatek, da je samomor v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih upadel za več kot 30 %. Večino značilnosti, ki veljajo za samomor po svetu, najdemo tudi v Sloveniji. Moški v Sloveniji umirajo zaradi samomora približno 3–4-krat pogosteje kot ženske in izbirajo bolj smrtne metode. Ena od najbolj izstopajočih

POGLAVJE 4

značilnosti samomora v Sloveniji so razlike v umrljivosti zaradi samomora med regijami, ki so med posameznimi deli države tako velike, kot bi jih sicer opazili med državami.

Te razlike so povezane s številnimi dejavniki tako na individualni kot okoljski ravni. V Sloveniji bi se bilo v prihodnje smiselno usmeriti v krepitev tistih dejavnikov, ki so se izkazali kot pomembni varovalni dejavniki samomorilnosti na nacionalni, regionalni in občinski ravni in jih je mogoče ustrezno nasloviti (enaka dostopnost do različnih oblik pomoči, zmanjševanje socialno-ekonomske depriviligiranosti ipd.).

Reference

1. World Health Organization. Preventing suicide: a global imperative. Geneva: World Health Organization; 2014.

2. Roth GA, Abate D, Abate KH, Abay SM, Abbafati C, Abbasi N idr. Global, regional, and national age-sex-specific mortality for 282 causes of death in 195 countries and territories, 1980–2017: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2017. Lancet. 2018;392(10159):1736–88. doi: 10.1016/S0140-6736(18)32203-7

3. World Health Organization. Mental health action plan 2013–2030. Geneva: World Health Organization; 2013.

4. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Baza podatkov Zdravniško poročilo o umrli osebi (NIJZ 46). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2020 (neobjavljeni podatki).

5. Our world in data [na spletu]. Oxford (UK): Global Change Data Lab; 2013. Ritchie H, Roser M, Ortiz-Ospina E.

Suicide; 2015 [citirano 15. 9. 2020]. Dostopno na: https://ourworldindata.org/suicide

6. World Health Organization. Suicide in the world: global health estimates. Geneva: World Health Organization; 2019.

7. Bachman S. Epidemiology of suicide and the psychiatric perspective. Int J Environ Res Public Health. 2018;15(7):članek 1425. doi: 10.3390/ijerph15071425

8. Fountoulakis KN, Chatzikosta I, Pastiadis K, Zanis P, Kawohl W, Kerkhof AJ idr. Relationship of suicide rates with climate and economic variables in Europe during 2000–2012. Ann Gen Psychiatry. 2016;15:članek 19. doi: 10.1186/

s12991-016-0106-2

9. Nrugham L, Holen A, Sund AM. Associations between attempted suicide, violent life events, depressive symptoms, and resilience in adolescents and young adults. J Nerv Ment Dis. 2010;198(2):131–6. doi: 10.1097/NMD.0b013e3181cc43a2 10. Zhang J. The gender ratio of Chinese suicide rates: an explanation in confucianism. Sex Roles. 2014;70:146–54. doi:

10.1007/s11199-013-0333-9

11. American Foundation for Suicide Prevention [na spletu]. New York: American Foundation for Suicide Prevention;

[posodobljeno 2020]. Suicide statistics; [citirano 16. 9. 2020]. Dostopno na: https://afsp.org/suicide-statistics/.

12. Värnik A, Kõlves K, van der Feltz-Cornelis CM, Marusic A, Oskarsson H, Palmer A. Suicide methods in Europe:

a gender-specific analysis of countries participating in the ‘‘European Alliance Against Depression’’. J Epidemiol Community Health. 2008;62:545–51. doi: 10.1136/jech.2007.065391

13. Tsirigotis K, Gruszczynski W, Tsirigotis M. Gender differentiation in methods of suicide attempts. Med Sci Monit.

2011;17(8):PH65–70. doi: 10.12659/MSM.881887

14. Mergl R, Koburger N, Heinrichs K, Székely A, Tóth MD, Coyne J idr. What are reasons for the large gender differences in the lethality of suicidal acts? An epidemiological analysis in four European countries. PLoS One [na spletu]. 2015;10(7):članek e0129062. Dostopno na: https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.

pone.0129062. doi: 10.1371/journal.pone.0129062

15. Hawton K. Sex and suicide: gender differences in suicidal behaviour. Br J Psychiatry. 2000;144:484–5. doi: 10.1192/

bjp.177.6.484

16. Freeman A, Mergl E, Kohls E, Székely A, Gusmao R, Arensman E idr. A cross-national study on gender differences in suicide intent. BMC Psychiatry. 2017;17(1):članek 234. doi: 10.1186/s12888-017-1398-8

17. Marušič A. Suicide in Slovenia: lessons learned for cross-cultural psychiatry. Int Rev Psychiatry. 1999;11:212–8. doi:

10.1080/09540269974393

18. World Health Organization [na spletu]. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe; c2021. European mortality database (MDB); 2006 [posodobljeno 2020]. Dostopno na: https://gateway.euro.who.int/en/datasets/european-mortality-database/.

19. Roškar S, Zorko M, Podlesek A. Suicide in Slovenia between 1997 and 2010: characteristics, trends, and preventive activities. Crisis. 2015;36(2):126–36. doi: 10.1027/0227-5910/a000298

20. Eurostat [na spletu]. Luxembourg: European Commission, Eurostat; [posodobljeno 2021]. Just over 56 000 persons in the EU committed suicide; 2018 [citirano 16. 9. 2020]. Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/DDN-20180716-1?inheritRedirect=true&redirect=%2Feurostat%2F

21. World Health Organization [na spletu]. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe; c2021. European mortality database (MDB); 2008 [posodobljeno 2020]. Dostopno na: https://gateway.euro.who.int/en/datasets/european-mortality-database/.

Roškar, Vinko in Konec Juričič Epidemiologija v svetu in Sloveniji

76

22. Marušič A, Landau S, Tomori M. Long-term trends, seasonality, weekly distribution and methods of suicide in Slovenia: a comparison between the younger and older population. Arch Suicide Res. 2003;7:135–43. doi:

10.1080/13811110301578

23. Milčinski L. Samomor in Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva založba; 1985.

24. Milčinski L, Zalar B, Virant-Jaklič M. Samomor in Slovenija - 1995. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti Ljubljana; 1997.

25. Marušič A. Suicide mortality in Slovenia: regional variation. Crisis. 1998;19:159–67. doi: 10.1027/0227-5910.19.4.159 26. Marušič A, Farmer A. Genetic risk factors as possible cause of the variation in European suicide rates. Br J Psychiatry.

2001;179:194–6. doi: 10.1192/bjp.179.3.194

27. Trstenjak A. Misli o slovenskem človeku. Ljubljana: Mihelač; 1992.

28. Virant-Jaklič M. Samomor in samomorilni poskus v Sloveniji. Ljubljana: Univerzitetna psihiatrična klinika; 1993.

29. Korosec Jagodic H, Rokavec T, Agius M, Pregelj P. Availability of mental health service providers and suicide rates in Slovenia: a nationwide ecological study. Croat Med J. 2013;54(5):444–52. doi: 10.3325/cmj.2013.54.444

30. Leskošek F. Sociološki vidiki samomorilnosti v Sloveniji. Zdr Varst. 2001;40:41–50.

31. Roškar S, Sedlar N, Furman L, Roškar M, Podlesek A. Association of selected area-level indicators with suicide mortality in Slovenian municipalities. Crisis [na spletu]. 2020. Dostopno na: https://doi.org/10.1027/0227-5910/

a000742. doi: 10.1027/0227-5910/a000742

32. Roskar S, Bracic MF, Kolar U, Lekic K, Konec Juricic N, Tancic Grum A idr. Attitudes within the general population towards seeking professional help in cases of mental distress. Int J Soc Psychiatry. 2017;63(7):614–21. doi:

10.1177/0020764017724819

33. Beškovnik L, Juričič NK, Švab V. Suicide index reduction in Slovenia: the impact of primary care provision. Ment Health Fam Med. 2011;8(1):51–5.

34. Roškar S, Podlesek A, Zorko M, Tavčar R, Dernovsek MZ, Groleger U idr. Effects of training program on recognition and management of depression and suicide risk evaluation for Slovenian primary-care physicians: follow-up study.

Croat Med J. 2010;51(3):237–42. doi: 10.3325/cmj.2010.51.237

35. Roškar S, Tančič Grum A, Poštuvan V, Podlesek A, De Leo D. The adaptation and implementation of guidelines for responsible media reporting on suicide in Slovenia. Zdr Varst. 2017;56(1):31–8. doi: 10.1515/sjph-2017-0005 POGLAVJE 4

POGLAVJE 5

In document Samomor v Sloveniji in svetu (Strani 73-77)