Informatizacija šolstva

»Družba, ki pri uvajanju novih tehnologij v izobraževanje počiva, zaostane« (Rebolj, 2008, str.

13), zato je logično, da se je informatizacija osnovnih šol začela izvajati že pred sprejetjem prej omenjenih strategij, in sicer na začetku 80. let prejšnjega stoletja. V naslednjih letih so se postopoma izvajali projekti, katerih cilj je bil opremljanje šol s primerno tehnologijo, usposabljanje pedagoških delavcev, spodbujanje raziskovalnega in razvojnega dela ter razvijanje didaktike poučevanja (Brečko, Vehovar, 2008). Do leta 2000 smo tako uspešno razvijali politiko informatizacije in sledili najbolj razvitim državam, nato pa je zaradi varčevanja in zamude pri vključevanju nove tehnologije v šolstvo prišlo do zaostanka. Razlog

za to je tudi izobraževalni sistem, ki nima določenih konkretnih vsebin, ki bi narekovale sodobno izobraževanje. Po letu 2010 pa je prišlo do večjega tehnološkega napredka in pojavile so se resne potrebe po spremembi izobraževalnega sistema in razvoju novih pismenosti (Zakrajšek, 2016). Vsak naslednji strateški dokument razvoja digitalne družbe (npr. Digitalna Slovenija 2020) je kazal vse večje zavedanje, da sta izobraževanje in usposabljanje pomemben del digitalnega razvoja. Ti načrti so bili večinoma uspešni in spodbudili razvoj, kar kaže tudi zadnji izvedeni letni pregled izobraževanja in usposabljanja za Slovenijo (Evropska komisija, 2020). Nova znanja in spretnosti za razvoj digitalne kompetence so vključeni v izobraževalni sistem in usposobljenost mladih na tem področju je boljša od povprečja držav OECD¹, slovenske šole so po večini sodobno opremljene, učitelji verjamejo v svoje digitalne kompetence, uspešnost pri osnovnih kompetencah je nad povprečjem, na področju razvoja digitalnih kompetenc pa nekoliko nazadujemo. Videti je, da imajo mladi kljub temu bolj ali manj le osnovne digitalne kompetence. Težava je v še vedno šibki digitalni politiki in podpori (prav tam). Izdan je že nov dokument EU², ki predvideva razvoj digitalnega izobraževanja v obdobju naslednjih sedmih let. Pri načrtovanju so bila upoštevana pomembna spoznanja in pomanjkljivosti, ki jih je v letu 2020 prinesla nepričakovana zdravstvena kriza. Prednostna področja načrta so zagotavljanje dostopnosti opreme za učence in učitelje, obvladovanje neenakosti, ki jih prinaša tehnologija, krepitev digitalnih kompetenc kot ključnih spretnosti za vse učitelje oz. pedagoške delavce, krepitev sodelovanja in skupnega prizadevanja vseh posameznikov za učinkovito rabo IKT v izobraževanju ter prilagajanje pedagoških pristopov.

Ena od prednostnih nalog bodo tudi konkretni primeri, kako IKT učinkovito podpira oblike učenja, podprte s tehnologijo, tj. spletno učenje, učenje na daljavo in kombinirano učenje (European Commission, 2020).

V nadaljevanju omenimo še nekaj projektov in spletnih portalov, ki pomembno prispevajo k napredku in spremembam v šolstvu ter predstavljajo podporo pri načrtovanju in izvajanju pouka, podprtega z IKT:

• Slovensko izobraževalno omrežje – »spletišče SIO«³, ki je bilo vzpostavljeno leta 2009, predstavlja vstopno točko do raznih vsebin in storitev, ki se nanašajo na uporabo IKT.

Spletišče je še danes osrednje mesto, ki učiteljem, učencem in staršem omogoča pridobivanje novih znanj, podporo, povezovanje projektov, dejavnosti in storitev slovenskega izobraževalnega sistema.

• Projekt »e-Šolska torba«⁴, katerega namen je bil vzpostavitev ustreznega e-učnega okolja, uvajanje, uporaba, preizkušanje in razvoj novih e-vsebin/e-storitev v slovenskem jeziku ter nudenje podpore pri pedagoškem procesu. Vključeni so bili sicer višji razredi osnovnih šol in gimnazije, toda končna spoznanja, vsebine in scenariji so lahko ključna izhodišča tudi za učitelje razrednega pouka.

• Projekt »Inovativna pedagogika« je poskušal ustvariti in ustvarja čim boljše pogoje za uvajanje sodobnih tehnologij v šole. Iskali so načine, kako mlado generacijo vključiti v

1 The Organisation for Economic Co-operation and Development.

2 Digital Education Action Plan 2021–2027 (https://ec.europa.eu/education/sites/default/files/document-library-docs/deap-communication-sept2020_en.pdf).

3 https://sio.si/

izobraževalni sistem, in načine sodobnejšega poučevanja, ki bi učencem omogočili aktiven in zanimiv pouk ter jim zagotovili možnost učenja tudi zunaj šole, torej kjerkoli in kadarkoli. Izvajalci poudarjajo tudi pomembnost interakcije učencev, učiteljev, staršev in strokovnjakov (Zakrajšek, 2016). Kot rezultat projekta je nastalo tudi spletišče Inovativna šola⁵, kjer so predstavljeni omenjeni projekt in koncepti sodobnega izobraževanja. Nudi ogromno informacij o inovativnem pouku, podprtem z IKT, podporo in priporočila pri njegovem izvajanju ter primere dobre prakse.

• Mednarodna konferenca »Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT« (Sirikt) je največja konferenca s področja IKT. Po vsaki konferenci je izdan obsežen zbornik s prispevki s področja teorije, predavanj, seminarjev, delavnic in dobre prakse.

• Mednarodna konferenca »EDUvision« je znanstvena konferenca, ki je namenjena vsem pedagoškim delavcem, raziskovalcem, strokovnjakom s področja nevroznanosti, knjižničarjem in socialnim delavcem, skratka vsem, ki jih zanimajo teme, povezane z izzivi vzgoje in izobraževanja. Obravnavane teme se nanašajo na sodobne pristope poučevanja prihajajočih generacij. Zadnja konferenca je bila izvedena decembra 2020.

Prispevki vsakoletnega srečanja so zbrani v zbornikih, ki jih lahko najdemo na spletni strani⁶ omenjene konference.

• Konferenca »VIVID« je namenjena proučevanju novih načinov dela in življenja v vzgojno-izobraževalnem procesu, ki jih prinaša IKT. Konferenco organizirata Fakulteta za organizacijske vede in Institut Jožef Stefan. Zborniki so dostopni na njihovi spletni strani⁷.

• Projekt »SIO-2020«⁸, katerega cilj je bil do leta 2020 vzpostaviti vso potrebno IKT-infrastrukturo v vzgoji in izobraževanju, ki vključuje sofinanciranje izgradnje brezžičnih omrežij in nakup IKT-opreme za vse vzgojno-izobraževalne zavode.

Eden od pomembnejših projektov na državni ravni je bil tudi javni razpis »Inovativne in prožne oblike poučevanja in učenja v pedagoških študijskih programih«, ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ). Njegov namen je bil povečati usposobljenost visokošolskih učiteljev in strokovnih delavcev za poučevanje in učenje z inovativnimi in prožnimi oblikami (MIZŠ, 2018):

• V okviru Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju UL) se je izvajal projekt IKT v pedagoških študijskih programih UL. Ob koncu so oblikovali strokovne podlage za didaktično uporabo IKT na različnih področjih in priporočila za opremljenost z IKT.

Gradiva so dostopna na spletni strani UL⁹.

• V okviru Univerze v Mariboru se je izvajal projekt »Pedagoški IKT na Univerzi v Mariboru – PIKT.UM« (2017–2018), katerega cilj je bila vpeljava IKT v pedagoške študijske programe. To pomeni bodočim učiteljem zagotoviti znanje o inovativnih pristopih poučevanja in jih motivirati za uporabo IKT. V okviru projekta je nastal

5 https://www.inovativna-sola.si/

6 http://www.eduvision.si/zbornik-prispevkov

7 https://arhiv.fov.um.si/vivid19/zbornik/arhiv-zbornikov/

8 https://projekt.sio.si/sio-2020/

9 https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/projekti/projekti_2014_2020-/ikt_v_pedagoskih_studijskih_progra mih_ul/

priročnik »Izzivi in dileme osmišljene uporabe IKT pri pouku« (Lipovec, Krašna, Pesek, 2019).

• Univerza na Primorskem pa je kot rezultat projekta izdala znanstveno monografijo

»Oblikovanje inovativnih učnih okolij« in strokovno monografijo »Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol«.¹⁰

Pomembno je, da bodoči učitelji spoznajo sodobne oblike učenja in poučevanja na osnovi izkušenj (Lipovec, Krašna, Pesek, 2019), saj bodo le z lastno usposobljenostjo lahko prispevali k dvigu splošnih kompetenc, ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje in poklicnih kompetenc (MIZŠ, 2018).