Zbrano gradivo smo uredili tako, da smo posnete ali zapisane intervjuje prepisali in jih po potrebi parafrazirali. Sledilo je poudarjanje pomembnih in opuščanje nepomembnih podatkov za raziskovano področje. Poudarjene podatke smo primerjali, povezali in analizirali glede na glavna raziskovalna vprašanja. Pri urejanju smo si pomagali s preglednicami, iz katerih je razvidno, kateri odgovori se pojavljajo v posamezni kategoriji.
4 REZULTATI
Rezultati oz. ugotovitve so razdeljene v sklope glede na vprašanja intervjuja. Naj opozorimo, da ugotovitve prikazujejo stanje v letu 2018. Transkripcije vseh intervjujev so na voljo v prilogah (1–19).
1. sklop: Običajen potek učne ure slovenščine
Pouk slovenščine se loči na jezikovni in književni del. Po večini vsi učitelji pričnejo z uvodno motivacijo, ki učence vpelje v obravnavano temo. V nižjih razredih dejavnosti vključujejo pogovor o izkušnjah učencev, delo s konkretnim materialom, pesmi, didaktične igre in uganke.
Včasih že pregled domače naloge predstavlja uvod v nadaljevanje ure. Obravnava učne snovi vključuje veliko konkretnega materiala, npr. sličice, listke s črkami/besedami, predmete, ki jih učenci opisujejo, razvrščajo, ob slikah pripovedujejo. Črke po večini vsi obravnavajo klasično, tako da pokažejo zapis črke, zapisujejo z roko po zraku, s prstom po mizi/pesku/hrbtu učenca.
Nekateri z učenci oblikujejo črke iz plastelina, z vrvjo, drugi pa vključijo tudi IKT: »/…/ kdaj pogledamo tudi posnetek na interaktivni tabli, kako se črka pravilno zapiše,« ali posnetek izgovarjave glasov. Obravnava pa vključuje tudi veliko pisanja, delo z učbenikom, reševanje nalog v delovnem zvezku ali na tabli in zapis v zvezek. Učenci za utrjevanje naučenega poleg reševanja nalog v delovnem zvezku pišejo tudi po nareku ali se igrajo didaktične igre. V zaključnem delu pa učitelji običajno skupaj z učenci ponovijo, kaj so se naučili, in podajo navodila za domačo nalogo.
Pri književnem delu je motivacija pogosto zgodbica, skriti predmet, videoposnetek, zvočni posnetek, fotografija, sledi branje/poslušanje besedila. Če gre za umetnostno besedilo, besedilo običajno prebere učitelj, »/…/ če je besedilo daljše, berejo učenci po delih«. Neumetnostna besedila večkrat berejo učenci sami ali poslušajo posnetek besedila. Nadaljujejo s pogovorom o besedilu, ga razčlenijo, nato sledijo nove naloge. Pogosto gre za poustvarjanje literarnega besedila, pri čemer učenci »/…/ pišejo, rišejo, nadaljujejo zgodbo, uprizorijo določen prizor«.
S starejšimi učenci pa jezikovni pouk večkrat pričnejo s pregledom domače naloge ali ponovitvijo snovi prejšnje ure. Kot motivacijska dejavnost se v odgovorih učiteljev pojavijo tudi igra vlog, pogovor o temi, ki sledi, in preverjanje predznanja. Trije učitelji pri obravnavi izpostavijo uporabo e-učbenika in e-delovnega zvezka ter gradivo v sklopu kompleta
»Radovednih 5«, ki je pri jezikovnem pouku zelo pogost. Zapis v zvezek je običajno v obliki povzetka ali miselnega vzorca. Učenci največkrat pišejo po nareku ali prepišejo pripravljeno tabelsko sliko. Za utrjevanje pa je najpogostejši odgovor reševanje nalog (v delovnem zvezku, reševanje učnega lista, interaktivne naloge, reševanje pred tablo). Nekateri se trudijo vključiti tudi gibanje – »če imamo dovolj časa, vključimo tudi gibanje, npr. za preverjanje znanja se gremo igrico dan/noč ali kviz, učenci pa z gibanjem pokažejo pravilnost odgovora«.
Pri književnosti pa gre v uvodu običajno za predstavitev avtorja ali napoved besedila. Učitelji poleg branja besedila večkrat omenijo tudi poslušanje zvočnih posnetkov različnih neumetnostnih besedil. Več jih redno uporabi e-berilo, ki je multimedijsko zasnovano. Sledijo
pogovor o besedilu, o njegovih značilnostih, iskanje in razlaga neznanih besed ter nove naloge, ki glede na odgovore učiteljev vključujejo nadaljevanje zgodbe, sestavljanje pesmi, uprizoritev prizora, zapis obnove, povzetka in miselnega vzorca. Le 1 učitelj v tem delu omenja spodbujanje sodelovanja: »Pri tem poskusim vključiti čim več skupinskega dela.«
2. sklop: IKT-naprave, ki so učiteljem na voljo
Najpogosteje uporabljen IKT-pripomoček pri intervjuvanih učiteljih je računalnik z LCD-projektorjem. Štirje imajo v razredu še vedno radio, a ga le redko uporabijo. Enajst učiteljev ima v razredu tudi interaktivno tablo, 6 jih ima možnost njene uporabe v šoli, 2 učitelja pa možnosti dela z interaktivno tablo sploh nimata. Zanimiva je ugotovitev, da imajo 4 učitelji v razredu še grafoskop, 2 ga občasno tudi uporabita. Skoraj na vseh šolah imajo računalniško učilnico, ki jo lahko uporabijo za delo z učenci. Le 1 učitelj te možnosti nima, ima pa možnost izposoje tabličnih računalnikov. To možnost ima še 6 drugih učiteljev. V večini so učitelji zadovoljni ali zelo zadovoljni z razpoložljivo opremo, le 2 sta delno zadovoljna.
3. sklop: Pogostost uporabe IKT pri pouku slovenščine
Pri pripravi na pouk prav vsi učitelji dnevno ali zelo pogosto uporabljajo računalnik in večina tudi pripadajoče programe, ki jih ponuja Microsoft Office (PowerPoint, Word, Excel). Enajst učiteljev pri načrtovanju učne ure vedno ali zelo pogosto pregleda e-učbenik, e-delovni zvezek in pripadajoča interaktivna gradiva: »/…/ najprej preverim, katera tema je na vrsti in kaj na to temo ponuja komplet Radovednih 5, ki je zelo dobro zasnovan za interaktivno uporabo.« Sedem učiteljev občasno do pogosto podatke, ideje za izvedbo dejavnosti išče tudi na različnih spletnih straneh. Sedem jih omenja tudi vsakodnevno vpisovanje prisotnosti, dokumentacije, domačih nalog ali komunikacijo s starši s pomočjo e-Asistenta. En učitelj pripravo opiše takole:
»Priprave pišem na računalnik, pregledam gradivo, poiščem podatke na spletu, pripravim učne liste, predstavitve za pouk, ocenjevanje znanja, vodim dnevnik in redovalnico, tudi naloge za utrjevanje poiščem na spletu.«
Tudi pri pouku glede na odgovore učiteljev prevladuje uporaba računalnika s projektorjem.
Osem učiteljev računalnik uporabi vsak dan ali skoraj vsako uro. »Vedno imam na interaktivni tabli istočasno kot učenci odprt e-učbenik ali e-delovni zvezek /…/.« Predvsem za predstavljanje učne vsebine, podajanje navodil, prikazovanje slik/fotografij in posredovanje tabelske slike.
Ostalih 11 pa se za to odloči občasno (dva- ali trikrat na teden). Približno polovica jih občasno do pogosto vključuje razne spletne strani (spletni SSKJ, didaktične igre), videoposnetke in zvočne posnetke. »Pri samem pouku pa občasno vključim kakšne spletne strani, videoposnetke in že pripravljeno gradivo, ki ga prikažem s pomočjo projektorja.« Interaktivno tablo pogosto ali zelo pogosto uporabijo 4 učitelji in 4 občasno; v večini za prikaz e-učbenika, e-delovnega zvezka in e-berila ter za uporabo pripadajočih interaktivnih gradiv. Včasih imajo možnost reševanja interaktivnih nalog tudi učenci. Deset učiteljev je pouk slovenščine že izvajalo v računalniški učilnici. Sedem jih je odgovorilo, da jim to uspe redko oz. enkrat ali dvakrat na leto, 3 pa pouk v računalniški učilnici izvedejo včasih oz. dva- ali trikrat na leto. Le 1 učitelj
»/…/ kje se računalnik prižge/ugasne, kje je miška in kaj počnemo z njo«. Učenci 2 učiteljev se v računalniški učilnici navajajo na uporabo jezikovnih in pravopisnih priročnikov ali tvorijo besedilne vrste v elektronski obliki. Dva učitelja učencem na ta način omogočita pripravo na govorni nastop ali pripravo predstavitve, s katero učenci poročajo o delu v skupinah, 2 učitelja omenita vaje za utrjevanje na računalniku, 1 pa v računalniški učilnici običajno izvede uro medpredmetnega povezovanja.
Štirje učitelji izpostavijo, da IKT pogosteje uporabijo pri jezikovnem pouku oz. obravnavi slovnice, »/…/redkeje ali skoraj nikoli pa pri književnosti«. »Književni pouk raje izvajam po starem – knjiga in papir, pa še tabla,« je povedal eden izmed učiteljev.
Nekaj citatov učiteljev:
»Za izvedbo pouka mogoče dvakrat tedensko ali manj, saj zahtevam, da učenci čim več pišejo sami.« »Drugače pa je slovenščina predmet, kjer IKT-naprav skoraj ne uporabljam.« »/…/ ves čas je v pouk vsaj delno vključena tudi tehnologija.«
4. sklop: Pogostost uporabe IKT glede na faze poučevanja in učne oblike
Učitelji pri pouku slovenščine IKT na splošno najpogosteje uporabljajo v uvodnem in osrednjem delu učne ure, v manjši meri pa pri ponavljanju in utrjevanju. Deset učiteljev zelo pogosto vključuje IKT v uvodni del in 2 občasno. Glede na odgovore učiteljev so najpogostejše aktivnosti v uvodnem delu predvajanje raznih posnetkov – posnetek intervjuja z avtorjem, poslušanje besedila/književnega dela, pesmi, predstavitev avtorja in predstavitev teme, ki sledi.
Utemeljitev enega izmed učiteljev: »/…/ v nadaljevanju raje uporabim klasične metode obravnave književnega besedila in jezikovnih tem.«
Devet učiteljev IKT najpogosteje uporabi kot podporo pri posredovanju učne snovi. Med načini rabe v osrednjem delu učitelji navajajo PowerPoint predstavitve in predstavitve na interaktivnih tablah ter uporabo e-gradiv založb (Rokus, Modrijan, DZS, Mladinska knjiga). Učitelji imajo pri obravnavi pogosto projiciran e-učbenik, e-delovni zvezek ali e-berilo z multimedijskimi vsebinami. Učence tako lažje usmerjajo in vodijo skozi aktivnosti, hkrati pa je predstavitev bolj nazorna in zanimivejša. Ta gradiva so večkrat tudi podpora pri samostojnem reševanju v delovnem zvezku. »/…/ tako lažje usmerjam pri reševanju v njihove zvezke /…/,« večkrat tudi
»/…/učenci hodijo reševati vaje na tablo, ostali se preverjajo«, »/…/ v primeru, da skupaj rešujemo, tako preverjamo pravilnost.« Trije pa se raje držijo klasične obravnave in se v osrednjem delu preprosto raje odločijo za »/…/ delo s konkretnim materialom, ki pa je bil pripravljen s pomočjo IKT«.
Le pet učiteljev IKT najpogosteje ali pogosto uporabi pri ponavljanju, utrjevanju in preverjanju, 6 občasno in 1 redko. IKT-podpora je največkrat namenjena utrjevanju snovi z interaktivnimi didaktičnimi nalogami na spletu in z e-gradivi založb. Učitelji občasno pripravijo kakšen kviz, križanko, izdelajo miselni vzorec. Če imajo učenci delovni zvezek, imajo dostop do e-gradiv in
»/…/ lahko tudi doma rešujejo naloge«. Le en učitelj je rekel, da bi težko izpostavil le eno fazo poučevanja, saj IKT enakomerno vključuje v vse.
Prav vsi učitelji IKT najpogosteje uporabljajo frontalno. To pomeni, da uporabijo tehnologijo za posredovanje učne snovi, informacij, za prikaz fotografij/slik/slikopisov, za projekcijo e-učbenika/e-delovnega zvezka in kot pomoč pri usmerjanju reševanja učnega lista. Štirje učitelji izpostavijo, da IKT občasno vključujejo tudi pri individualnem delu – učenci samostojno rešujejo interaktivne naloge na tabli, uporabljajo spletne jezikovne in pravopisne priročnike, napišejo opravičilo/prošnjo/zahvalo na računalnik in poiščejo podatke za pripravo govornega nastopa. Ostali povedo, da učenci redko »/…/ sami delajo z interaktivno tablo/računalnikom«. Pri 2 učiteljih učenci občasno uporabljajo IKT pri skupinskem delu – poiščejo podatke, fotografije, posnetke za določen projekt in pripravijo končno predstavitev.
Tudi učenci, ki se odločijo za klasično predstavitev dela v skupinah, »/…/ vseeno iščejo slike na spletu in jih vnašajo v Word«.
5. sklop: Poznavanje in uporaba e-gradiv, spletnih orodij in programov pri pouku slovenščine
Vsi intervjuvani učitelji v največji meri uporabljajo e-učbenik, e-delovni zvezek, e-berilo in druga interaktivna gradiva v sklopu različnih založb (Rokus, DZS, Mladinska knjiga, Modrijan). Večina učiteljev prvega triletja uporablja komplet »Lili in Bine« ter spletni portal Lilibi, 1 učitelj komplet od DZS (portal »Naša Ulica«), učitelji drugega triletja pa v večini komplet »Radovednih 5« in njihov istoimenski portal. Dva učitelja izpostavita, da uporabljata gradivo Mladinske knjige (učbenik), in ker učenci nimajo delovnega zvezka, tako učenci kot učitelji nimajo dostopa do e-vsebin. Kot smo že omenili, učitelji e-učbenike in e-delovne zvezke največkrat projicirajo na tablo z namenom usmerjanja učencev, preverjanja pravilnosti pri skupnem reševanju, za reševanje interaktivnih nalog, projiciranje slik, posnetkov in dodatnih nalog. Eden izpostavi tudi uporabo medijske ustvarjalnice v e-berilu in le 1 učitelj pove, da le občasno uporabi že pripravljena e-gradiva založbe. Trije učitelji poleg že naštetega poročajo, da z e-gradivom delajo tudi učenci samostojno (doma ali v šoli). »V sklopu Radovednih 5 je ogromno pripravljenega e-gradiva, ki ga lahko uporabim in z njim delajo tudi učenci.«
Vsi intervjuvani učitelji uporabljajo tudi predstavitveni program PowerPoint in urejevalnik besedila Word, nekateri tudi Excel. Skoraj vsi pogosto pripravljajo lastne predstavitve, ki jih uporabijo za nazornejši prikaz učne vsebine, za prikaz slikovnega gradiva ali izdelajo kviz.
Word uporabljajo za pripravo gradiv, kot so učni listi, pisna preverjanja/ocenjevanja znanja ali primer obravnavanega besedila. Mnogi si večkrat pripravijo, kako naj bi bil videti zapis v zvezek: /…/ običajno imam vedno vnaprej pripravljeno tabelsko sliko v Wordu.« Na ta način učitelji učence navajajo tudi na upoštevanje pisnih navodil: »IKT mi pomaga pri predstavitvi navodil /…/.« Štirje učitelji poročajo, da v Wordu in PowerPointu delajo tudi z učenci, 6 učiteljev pa pogosteje pripravi prosojnice za interaktivno tablo ali interaktivne učne liste (v programu interaktivne table, npr. Smart Notebook, Interwrite Workspace, mozaBook). Eden pa izpostavi uporabo orodij, ki jih ponuja interaktivna tabla. »V Notebooku so takšna orodja, da lahko učenci tudi sami kaj naredijo.« Polovica učiteljev pa interaktivno tablo poleg namena platna uporabi predvsem za reševanje interaktivnih nalog. Polovica jih omenja tudi obisk spletnih strani z učiteljskim gradivom (»Učiteljska.net«, »Priprave.net«), kjer pogosto iščejo
YouTube.« Več kot polovica učiteljev se lahko poistoveti s to izjavo. Na tem kanalu pa so vse bolj aktualni tudi posnetki razlage učne snovi. Trije učitelji so omenili tudi uporabo DVD-ja
»Tomažev svet« »/…/ za ogled kratkih filmčkov, za poslušanje besedila in odgovarjanje na vprašanja /…/«, 1 učitelj pa uporabo elektronske stavnice. Enajst učiteljev za potrebe pouka uporablja tudi spletne jezikovne in pravopisne priročnike (SSKJ, SP), 5 izmed njih pa na njihovo uporabo navaja tudi učence. Med odgovori glede poznavanja in uporabe e-gradiv, spletnih orodij in programov se pojavijo še: Cobiss (za lastne potrebe), Slikar (»/…/ s Slikarjem si pomagam pri urejanju slikovnega gradiva.«), spletne naloge Arnesa, spletna stran »Juhca«
(e-knjige), Pinterest (iskanje idej za dejavnosti in izdelavo učnih listov), »Click test« za hitro sestavljanje nalog, »Kolo sreče« (aplikacija za žreb), spletna stran »Safe.si« (ozaveščanje učencev o varnosti na spletu), Movie Maker in aplikacija »HotPotatoes« za ustvarjanje kvizov.
En učitelj pove, da včasih vzamejo tudi fotoaparat ali mobilni telefon »/…/ in določene stvari fotografiramo in imamo tako lastno zbirko fotografij za različne dejavnosti«, npr.
pripovedovanje ob fotografijah, opisovanje, upovedovanje. Pri jezikovnem pouku prevladuje reševanje interaktivnih nalog, pri književnosti pa učitelji po večini IKT uporabijo za prikaz ilustracij, za ogled lutkovne predstave, filma ali za poustvarjalno dejavnost (npr. nadaljevanje zgodbe, lastna ilustracija književnega dogajanja).
6. sklop: Primeri rabe pri pouku slovenščine
Tako pri jezikovnem kot književnem pouku učitelji največkrat pripravijo PowerPoint predstavitve ali predstavitve na interaktivni tabli kot podporo obravnavi učne snovi ter razne kvize in interaktivne vaje za utrjevanje. Zelo pogost odgovor je tudi priprava tabelske slike v Wordu ali PowerPointu, ki služi za zapis v zvezek.
Pri jezikovnem pouku po večini za vse teme pri obravnavi in kasneje pri utrjevanju najpogosteje uporabijo e-učbenike in e-delovne zvezke ter pripadajoča gradiva. Pogosto v uvodnem delu poslušajo zvočne posnetke ali si ogledajo videoposnetek, ki je izhodišče za pogovor o slišanem, odgovarjanje na vprašanja ali za reševanje nalog v delovnem zvezku. Na ta način izvedejo obravnavo pogovorov, dvogovorov, npr. poslušajo posnetek pogovora z zobozdravnico, berejo in opisujejo stripe. Polovica učiteljev IKT vključuje pri utrjevanju jezikovnih tem z interaktivnimi didaktičnimi igrami ali vajami, ki jih učenci rešujejo na interaktivni tabli ali v računalniški učilnici. Najpogosteje gre za vstavljanje črk/besed, iskanje napak, določanje glasov, iskanje sopomenk/protipomenk, pisanje velike začetnice, vstavljanje ločil, določanje spola in števila samostalnikom ter utrjevanje pridevnikov. IKT je podpora tudi pri prikazu črk in glasov – ogled posnetka zapisa črke, glaskovanje ob zvočnem posnetku, vaje za določanje prvega/zadnjega glasu, pri obravnavi predlogov (k/h, s/z) in pri tvorjenju povedi ob slikah. En učitelj pove, da s premikanjem sličic po interaktivni tabli in opisovanjem prikazanega pri učencih razvija in uri tudi orientacijo. Ob raznih slikopisih, ki jih poiščejo na spletu, utrjujejo pripovedovanje in opisovanje. Pri obravnavi pravopisnih pravil/slovarskega sestavka večkrat uporabijo spletni Slovenski pravopis (v nadaljevanju SP) ali Slovar slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ) ter ju primerjajo s tiskano obliko. Trije učitelji navajajo učence tudi na uporabo urejevalnika besedil (Word) in besedilne vrste, kot so zahvala, vabilo, opravičilo in prošnja, tvorijo tudi v elektronski obliki. Trije IKT vključijo pri opisu rastlin,
običajev in predmetov, tako da učenci iščejo podatke/slike na spletu in pripravijo plakat ali predstavitev.
Tudi pri književnosti je IKT v večji meri uporabljena kot podpora obravnavi ali motivacija za nadaljnje delo. Dobra polovica učiteljev uporabi PowerPoint predstavitev ali e-berilo. Običajno gre za predstavitev avtorja, predstavitev obravnavanega dela in njegovih značilnostih, 2 učitelja izpostavita posnetek intervjuja z avtorjem. Nekaj jih občasno vključi tudi radijsko igro, posnetek lutkovne predstave in zvočni posnetek književnega besedila. Nekaj učiteljev omeni, da posnetke pogosteje vključujejo pri obravnavi neumetnostnih besedil, pri umetnostnih pa raje interpretativno preberejo. Trije učitelji projekcijo ilustracij, slik ali slikanice izkoristijo za pripovedovanje ob ilustracijah oz. v primeru, »/…/ ko zahtevam zaporedje dogodkov /…/«.
Običajno je to dejavnost pred branjem: »Pogosto v tem primeru ne beremo, najprej učenci ob ilustracijah pripovedujejo, kaj mislijo, da se dogaja, šele nato sledi branje.« Učitelji omenijo še poustvarjalne dejavnosti na interaktivni tabli ali v Slikarju, 1 pa učencem omogoči, da za bralno značko pripravijo elektronsko predstavitev. Ne glede na področje učitelji IKT uporabijo tudi pri navajanju na navodila (projekcija zapisa, kaj pripraviti, projekcija navodil za delo), za reševanje didaktičnih iger, v vzgojnih situacijah (prikaz ustreznega/neustreznega vedenja), uporabljajo spletne pravopisne in jezikovne priročnike (učenci poiščejo pomen besed, pravilen zapis besede), za projekcijo preverjanja/ocenjevanja znanja (za lažje usmerjanje, dodatno pojasnitev navodil, samostojno preverjanje rešitev) ali za izdelavo/dopolnjevanje miselnega vzorca. Nekateri učitelji učencem omogočajo pripravo na govorni nastop, tako da iščejo podatke in slike na spletu. Eden pove, da učencem večkrat ponudi, da domačo nalogo lahko oddajo tudi v e-obliki.
7. sklop: Obstoječa e-gradiva
Intervjuvani učitelji so v večini zadovoljni z razpoložljivimi e-gradivi, ki so na voljo za pouk slovenščine. Menijo, da je naloga učitelja, da si vzame čas in loči med kakovostnim in neuporabnim. »Gradiva je ogromno, sam pa presodiš, kaj ti ustreza in kaj ne. E-učbeniki in e-delovni zvezki so res super podpora pri izvedbi pouka.« Nekateri menijo, da celo preveč:
»/…/učenci naj se v nižjih razredih najprej naučijo učinkovito brati in pisati, pa bodo tudi v digitalnem svetu bolj uspešni.« ali »Bolj je potrebno paziti, da ne bi preveč uporabljali tehnologije.« Dva učitelja izpostavita nekakovostna e-gradiva, takšni naj bi bili tudi nekateri posnetki književnih besedil. »Naj omenim, da imamo tudi posnetke pesmi in besedil, ki pa jih namenoma ne uporabljam, saj so posnetki zelo neosebni in monotoni.« En učitelj izpostavi, da je odvisno, od katere založbe gradivo uporabljaš: »/…/ nekatere imajo veliko večji nabor interaktivnih vaj in posnetkov /…/.« Dva učitelja z razpoložljivim nista zadovoljna – eden si želi več »/…/ potrjenih in kakovostnih /…/« gradiv, drugi pa več zabavnih nalog, saj naj bi bile v 5. razredu »/…/ naloge precej suhoparne /…/«. Sedem učiteljev pa je mnenja, da že učbeniška sklopa »Lili in Bine« ter »Radovednih 5« predstavljata zadosten nabor e-gradiv in običajno niti ne iščejo česa drugega. Polovica učiteljev je po večini zadovoljna z razpoložljivimi e-gradivi, da tako niti ne vidijo potrebe, da bi e-gradivo oblikovali sami. Prav vsi intervjuvani učitelji zelo pogosto ali vsaj občasno izdelajo PowerPoint predstavitev ali kviz. Če izvzamemo predstavitve
ali so že izdelali lastne interaktivne vaje ali učni list v programu za interaktivne table (Smart Notebook, Interwrite Workspace) in 5 učiteljev lastne prosojnice oz. predstavitve za
ali so že izdelali lastne interaktivne vaje ali učni list v programu za interaktivne table (Smart Notebook, Interwrite Workspace) in 5 učiteljev lastne prosojnice oz. predstavitve za