V raziskavi smo uporabili različne merske instrumente. Posamezni merski instrumenti so bili uporabljeni pred začetkom izvajanju programa pomoči in/ali po koncu izvajanja programa pomoči:
• Desetminutni aritmetični test za ugotavljanje avtomatizacije aritmetičnih dejstev in postopkov v algoritmu (Kavkler idr., 1996) ter Vprašalnik za učitelje za oceno aritmetičnih znanj in sposobnosti učencev sta nam služila za izbor učencev z učnimi težavami pri aritmetiki v skupino 1 in skupino 2. Desetminutni aritmetični test so vsi učenci obeh generacij ponovno reševali po koncu izvajanja programa pomoči z namenom primerjanja rezultatov vseh treh skupin: učencev z učnimi težavami pri aritmetiki, ki so bili deležni programa pomoči (skupina 1), učencev z učnimi težavami pri aritmetiki, ki niso bili deležni pomoči po našem programu (skupina 2) in učencev, ki niso imeli učnih težav pri aritmetiki in niso bili deležni pomoči po našem programu (skupina 3).
• Vprašalnik za učitelje za oceno aritmetičnih znanj in sposobnosti učencev nam je poleg Desetminutnega aritmetičnega testa za ugotavljanje avtomatizacije aritmetičnih dejstev in postopkov v algoritmu služil kot pomoč pri izboru učencev v skupino 1, 2 oziroma 3. Vprašalnik so izpolnile učiteljice učencev tretjega razreda obeh generacij obeh vključenih šol.
• Vprašalnik o organizacijskih veščinah (Do you have good organization skills?, 2011) in Vprašalnik o ugotavljanju učnih stilov (Memletics learning styles questionnaire, 2011) so reševali učenci skupine 1 in učenci vrstniki, ki so izvajali vrstniško pomoč, ob začetku programa pomoči. Rezultati so nam bili v pomoč pri
61
načrtovanju in organizaciji programa pomoči za učence skupine 1 in vrtnikov, ki so izvajali vrstniško pomoč.
• Naloge za ugotavljanje strategij štetja (Kavkler, Tancig in Magajna, 1996) smo aplicirali učencem skupine 1 in skupine 2 ob začetku izvajanja programa pomoči.
Rezultati so nam služili za ugotavljanje razlik v uporabljenih strategijah štetja med obema skupinama učencev.
• Test za ugotavljanje in spremljanje računskih strategij učencev (Sugarman, 1995) so reševali učenci skupine 1 in skupine 2 ob začetku izvajanja programa pomoči in po koncu izvajanja programa z namenom ugotavljanja razlik med učenci obeh skupin glede uporabljenih strategij računanja.
• Test za ugotavljanje avtomatizacije poštevanke so reševali učenci skupine 1 in skupine 2 ob začetku in po koncu izvajanja programa pomoči z namenom primerjave dosežkov obeh skupin in napredka učencev posamezne skupine.
• Test poznavanja števil (Number Knowledge test – NKT) (Griffin, 2002) in test Odkrivanje učnih težav pri matematiki III (Adler, 2000) sta bila aplicirana učencem skupine 1 in skupine 2 po koncu izvajanja programa pomoči. Rezultati so služili za ugotavljanje razlik v dosežkih obeh skupin učencev.
• Anketni vprašalnik za učence z učnimi težavami pri aritmetiki o delu v paru in skupini so reševali učenci skupine 1 po koncu izvajanja programa pomoči z namenom pridobitve mnenja učencev o delu v paru in skupini.
• Anketni vprašalnik za vrstnike tutorje o delu v paru so reševali učenci, ki so izvajali vrstniško tutorstvo, po koncu izvajanja programa pomoči z namenom pridobitve mnenja vrstnikov tutorjev o delu v paru.
5.2.1 Desetminutni aritmetičnih test za ugotavljanje avtomatizacije aritmetičnih dejstev in postopkov v algoritmu (Kavkler idr., 1996)
Test vsebuje 62 računov z uporabo računskih operacij seštevanja, odštevanja, množenja in deljenja ter kombinacijami različnih računskih operacij. Računi so v testu razporejeni po težavnosti in se točkujejo z 1, 2 ali 3 točkami. Lažji računi brez prehoda desetice (26 računov) so vrednoteni z eno točko, srednje zahtevni računi (17 računov) so vrednoteni z dvema točkama, računi z dvema računskima operacijama, računi z neznanim členom in računi s tromestnimi števili (19 računov) pa so vrednoteni s tremi točkami. Na testu je možno doseči 117 točk.
62
Reševanje testa je omejeno na 10 minut. Test sta reševali celotni generaciji učencev tretjega razreda obeh šol z namenom izbora učencev v eksperimentalno in kontrolno skupino. Ponovno so ga vsi učenci reševali ob koncu programa pomoči učencem z učnimi težavami pri aritmetiki z namenom primerjave dosežkov učencev posameznih skupin in ugotavljanja napredka učencev posamezne skupine. Za naš vzorec je bila izračunana zanesljivost preizkusa, ki po modelu Crombach znaša 0,706.
5.2.2 Vprašalnik za učitelje za oceno aritmetičnih znanj in sposobnosti učencev
Za namen raziskave smo oblikovali vprašalnik za učitelje, ki je vseboval 9 vprašanj zaprtega tipa. Razdeljen je bil na dva dela. V prvem delu je učitelj ocenil učenčeve strategije štetja na lestvici od 1 (neuspešno) do 5 (zelo uspešno), v drugem dela pa je učitelj ocenil učenčeve strategije seštevanja in odštevanja v obsegu do 20 in do 100.
5.2.3 Vprašalnik o organizacijskih veščinah (Do you have good organization skills?, 2011)
Vprašalnik zajema 115 vprašanj in obsega naslednja področja organizacije: miselne sposobnosti – kognicija, organiziranost v šoli/na delovnem mestu, strategije, osebna urejenost, časovna organiziranost in samomotivacija. Nanaša se na področje posameznikovih organizacijskih veščin v šoli/na delovnem mestu, pa tudi v domačem okolju in v prostem času.
Vprašalnik nam pokaže seštevek rezultatov in grafični prikaz rezultatov na vseh področjih organizacijskih veščin. Dosežemo lahko točke v razponu od 1 do 100 za posamezno področje.
Vprašalnik podaja tudi praktične nasvete o tem, kako izboljšati svoje organizacijske veščine za vsako področje posebej. Vprašalnik so reševali učenci skupine 1, vprašanja pa sem jim zaradi dolžine vprašalnika in lažjega razumevanja prebrala izvajalka programa pomoči.
5.2.4 Vprašalnik o ugotavljanju učnih stilov (Memletics learning styles questionnaire, 2011)
Vprašalnik vsebuje 70 izjav in zajema 7 učnih stilov: govorni, slušni, vidni, praktični ali kinestetični, individualistični, socialni in logični. Posameznik vsako izjavo oceni z 0, če trditev zanj ne velja, z 1, če trditev zanj delno velja, in z 2, če trditev zanj v popolnosti velja. Učenec lahko pri vsakem učnem stilu doseže 20 točk. Učenčev prevladujoči učni stil razberemo iz seštevka trditev in grafičnega prikaza. Vprašalnik so reševali učenci skupine 1 in vrstniki tutorji individualno.
63
5.2.5 Naloge za ugotavljanje strategij štetja (Kavkler, Tancig in Magajna, 1996)
Naloge preverjajo učenčeve strategije preštevanja predmetov, štetja nazaj, štetja v zaporedju in fleksibilnega štetja. Strategije štetja smo preverjali individualno pri učencih skupine 1 in skupine 2 ob začetku izvajanja programa pomoči.
5.2.6 Test za ugotavljanje in spremljanje računskih strategij učencev (Sugarman, 1995) Test je namenjen ugotavljanju računskih strategij, omogoča pa tudi spremljanje razvoja računskih postopkov pri enem ali več učencih.
Test vsebuje štiri tabele. Tabela 1 vsebuje račune seštevanja do 20, tabela 2 račune odštevanja do 20, tabela 3 seštevanje z deseticami in enicami ter tabela 4 odštevanje z deseticami in enicami. Vsaka izmed tabel prikazuje strategijo računanja s pomočjo štetja (Š) s stopnjami in strategijo računanja s transformacijo (T) s stopnjami. Test so reševali učenci skupine 1 in skupine 2 individualno ob začetku in po koncu izvajanja programa pomoči.
5.2.7 Test poznavanja števil (Number Knowledge test – NKT) (Griffin, 2002) Test je namenjen:
- ugotavljanju spretnosti štetja v predšolskem obdobju,
- na nivoju 0 (nivo 4 leta) ugotavljanju spretnosti štetja in primerjanja količin,
- na nivoju 1 (nivo 6 let) ugotavljanju sposobnosti orientacije v številski vrsti v obsegu do 10 ter sposobnosti seštevanja in odštevanja v obsegu do 10,
- na nivoju 2 (nivo 8 let) ugotavljanju sposobnosti orientacije v številski vrsti do 100, ugotavljanju odnosov med števili ter spretnosti seštevanja in odštevanja brez prehoda desetice v obsegu do 100,
- na nivoju 3 (nivo 10 let) ugotavljanju sposobnosti orientacije v številski vrsti v obsegu do 1000 in 1100, spretnosti seštevanja in odštevanja s prehodom desetice v obsegu do 100 in ugotavljanju sposobnosti primerjanja količin.
Testator učenca izprašuje po nivojih. Naloge na nivoju 0 so učencu predstavljene s pomočjo materialov, na nivoju 1 in 2 pa učenec pri posameznih nalogah dobi ob postavljenem vprašanju vizualno oporo (karte z zapisanimi števili). Ko učenec pravilno reši določeno število nalog, preidemo na naslednji nivo. Vsak nivo posebej točkujemo, točke vseh nivojev pa seštejemo. S pomočjo testa ugotavljamo, na katerem nivoju (starostnem obdobju) v matematičnih znanjih je učenec. Test je bil uporabljen po koncu izvajanja programa pomoči, reševali pa so ga učenci
64
skupine 1 in skupine 2 individualno. Za naš vzorec je bila izračunana zanesljivost preizkusa, ki po modelu Crombach znaša 0,822.
5.2.8 Odkrivanje učnih težav pri matematiki III (Adler, 2000)
Test sestavlja 17 nalog, od katerih smo uporabili 10 nalog, ki merijo spretnosti na različnih področjih: priklic simbolov, številski obseg in shema, aritmetične sposobnosti, strukturiranje dela in časovno načrtovanje. Vse naloge razen zadnjih dveh so brez časovne omejitve.
Test je namenjen za individualno testiranje. Uporabljen je bil po koncu izvajanja programa pomoči, reševali pa so ga učenci skupine 1 in skupine 2. Za naš vzorec je bila izračunana zanesljivost preizkusa, ki po modelu Crombach znaša 0,724.
5.2.9 Test za ugotavljanje avtomatizacije poštevanke
Test smo pripravili za potrebe raziskave. Vseboval je 32 računov množenja števil od 1 do 10.
Račune množenja s števili od 1 do 6 in z 10 smo vrednotili z eno točko, račune s števili 7, 8, in 9 pa z dvema točkama. Skupno število možnih točk je bilo 40. Test je bil uporabljen za ocenjevanje avtomatizacije poštevanke pri učencih skupine 1 in skupine 2 ob začetku ter po koncu izvajanja programa pomoči. Izveden je bil s celotno skupino hkrati. Objektivnost testa smo zagotovili tako, da smo v naprej pripravili merila za točkovanje in omogočili podobne pogoje anketiranja. Podana navodial so bila jasna in enotna za vse anketirance. Zagotovljena je bila anonimnost. Za naš vzorec je bila izračunana zanesljivost preizkusa, ki po modelu Crombach znaša 0,709.
5.2.10 Anketni vprašalnik za učence z učnimi težavami pri aritmetiki o delu v paru in skupini
Vprašalnik je bil sestavljen za potrebe raziskave. Vsebuje 9 vprašanj, in sicer 5 vprašanj zaprtega tipa z dodatnimi podvprašanji odprtega tipa in 3 vprašanja odprtega tipa. Vprašalnik so reševali učenci skupine 1 obenem v skupini.
5.2.11 Anketni vprašalnik za vrstnike pomočnike o delu v paru
Vprašalnik je bil sestavljen za potrebe raziskave. Vsebuje 8 vprašanj, in sicer 5 vprašanj zaprtega tipa, od tega dve s podvprašanjem odprtega tipa ter 3 vprašanja odprtega tipa.
Vprašalnik so reševali vrstniki tutorji obenem v skupini.
65