Integrirana zaposlitev

Zaposlitev pod posebnimi pogoji lahko poteka znotraj VDC-jev ali v drugi organizirani obliki, v katero uvrščamo tudi integrirano zaposlitev. Pri izvajanju te oblike zaposlitve mora VDC zagotoviti spremljevalca za enega ali več uporabnikov in pripraviti načrt podpore uporabniku tako, da mu bo omogočal varno delo (Pravilnik o standardih in normativih izvajanja socialno varstvenih storitev, 2010).

Integrirana zaposlitev sledi konceptu deinstitucionalizacije in išče nove možnosti za učenje in osebnostno rast uporabnikov. Prispeva k dvigu kakovosti življenja uporabnikov in njihovega dostojanstva ter spodbuja aktivno vključevanje v družbo (Klančar Golob in Rozman, 2015).

Vsaka družba bi morala stremeti k temu, da bi odrasle osebe z MDR vključevala v življenje ob ljudeh s tipičnim razvojem in jim zagotavljala dobro organizirane vsebine, ki bi zadovoljevale njihove potrebe in želje (Lačen, 2001).

Tako Drobnič (2002) kot tudi D. Zaviršek (2018) omenjata, da je pomembno razvijanje delovnih mest v običajnih okoljih, še posebej za osebe s težjimi motnjami, ki nimajo možnosti za zaposlitev, čeprav imajo sposobnosti in delovni potencial. Vključevanje oseb z MDR v prilagojeno delovno okolje znotraj odprtega trga dela prinaša veliko pozitivnih učinkov za posameznika, kot so večja avtonomija in nadzor nad svojim življenjem, boljše počutje in samospoštovanje ter bolj razvite spretnosti komunikacije. Nenazadnje prispeva k večji enakopravnosti in bolj inkluzivno naravnani družbi (Meltzer, Robinson in Fisher, 2019).

Raziskava na Norveškem je pokazala, da lahko razmeroma majhne organizacijske in praktične prilagoditve omogočijo zaposlitev v običajnih delovnih okoljih in da je za osebe z MDR mogoče najti primerno službo ter s primerno podporo nadomestiti njihove omejene delovne spretnosti (Engeset, Söderström in Vik, 2015).

23

Tudi J. Novak (2015) v svojem članku izpostavi, da bi invalidi morali imeti možnost zaposlitve na nesegregiranih, rednih delovnih mestih, saj jih je večina lahko zaposlena in zasluži enake plače kot ljudje brez invalidnosti. Omenja pa, da bi morali imeti dostop do podporne zaposlitve z ustreznimi prilagoditvami.

V literaturi je moč zaslediti različne spodbude in predloge sprememb, ki jih strokovnjaki navajajo v povezavi z integrirano zaposlitvijo. D. Zaviršek (2018) spodbuja spremembo VDC-jev v centre, ki bi razvijali samostojnost in spodbujali iskanje zaposlitvenih možnosti za osebe z MDR v običajnem delovnem okolju. Na posvetu »Biti vključen biti aktiven« so v povezavi z integrirano zaposlitvijo predlagali, da bi bilo treba urediti zakonsko podlago, ustrezno prilagoditi delovna okolja, uzakoniti strokovno podporo v delovnem okolju, urediti spodbude podjetjem, uskladiti terminologijo in uravnotežiti pričakovanja podjetji in zmožnosti uporabnika (Klančar Golob in Rozman, 2015).

Neenakosti, ki so prisotne na področju zaposlovanja oseb z MDR, nakazujejo, da bi individualizirano ocenjevanje virov, želja in potreb posameznika lahko povečali stopnjo zaposljivosti oseb z MDR na odprtem trgu dela (Engeland idr., 2020).

Vlada bi morala zagotoviti razvoj podpornih zaposlitev in osebam z MDR ponuditi alternativo delu v VDC-jih (Pravice oseb z intelektualnimi primanjkljaji, 2005). Inštitut RS za socialno varstvo je s svojo raziskavo pokazal, da bi lahko bilo okoli 20 odstotkov oseb, ki so vključene v socialnovarstveno storitev, vključenih na odprti trg dela z ustrezno podporo ali brez nje (Nagode idr., 2011).

D. Zaviršek idr. (2010) pravijo, da je, glede na izkušnje, še dolga pot do cilja, da bi lahko bile invalidne osebe sprejete kot enako želena delovna sila ali vključene na odprti trg dela.

2.8.5.1 Pozitivne plati integrirane zaposlitve

Delo v običajnem okolju in plačana zaposlitev krepita različne sposobnosti posameznika in prinašata pomembne pozitivne učinke, med katerimi so odpravljanje segregacije oseb z MDR, povečanje sposobnosti teh oseb za delo v kolektivih, krepitev socialne mreže ter zmanjševanje osamljenosti (Zaviršek idr., 2015).

V tujini so številne študije pokazale, da osebe z MDR razvijejo boljše veščine dela in skrbi za samega sebe, ko delajo v integriranem okolju. Ena izmed njih je raziskava o kakovosti življenja pri zaposlovanju oseb z MDR, kjer so rezultati pokazali, da imajo ljudje v integriranem okolju boljšo kakovost življenja v primerjavi s tistimi, ki delajo znotraj VDC-jev (Reinertsen, 2015 v Engeland idr., 2019). Integrirana zaposlitev je povezana s številnimi prednostmi pred zaščitno zaposlitvijo, kot so boljši finančni rezultati, večje možnosti za osebnostno rast, izpolnjevanje preferenc invalidov in njihovih družin ter večja socialna integracija (Akkerman idr., 2016).

N. Kos (2016) v svojem diplomskem delu ugotavlja, da je integrirana zaposlitev dobra praksa, ki prinaša prednosti samemu podjetju, v katerega je oseba z MDR vključena, poleg tega pa vpliva na večje vključevanje oseb z MDR v širše družbeno okolje in na njihovo samozavest. V pilotnem projektu inkluzivnega zaposlovanja so prišli do podobnih ugotovitev, saj so izpostavili, da so

24

uporabniki pridobili nova delovna znanja ter socialne veščine in s tem tudi večjo samozavest ter samostojnost pri delu in v vsakdanjem življenju (Borštnik in Popović, 2016).

E. Erbežnik (2019) v svojem magistrskem delu izpostavi pozitivne plati integrirane zaposlitve, kot so vnašanje pozitivne klime v delovno okolje, zadovoljstvo uporabnikov ob opravljanjem delu, spodbujanje njihovih delovnih možnosti, izogibanje stigmatizaciji ter ozaveščanje družbe o pomenu zaposlovanja oseb z MDR.

J. Breznik (2016) navaja, da uporabniki, ki se vključujejo v redna delovna okolja pridobijo nove delovne veščine in socialne izkušnje, večjo samostojnost, osebno odgovornost in samozavest ter s tem dokazujejo, da so zmožni dela v rednih delovnih okoljih.

Integrirana zaposlitev pozitivno vpliva tudi na delodajalce in podjetje, kamor so uporabniki vključeni. Tovrstno sodelovanje ozavešča zaposlene o drugačnosti, povečuje sprejemanje in splošno senzibilizacijo podjetja in družbe ter prepoznava podjetje kot družbeno odgovorno (Klančar Golob in Rozman, 2015).

A. Akkerman idr. (2014) v svojem članku omenjajo, da lahko osebe z MDR pridobijo dragocene delovne izkušnje tako v zaščitni zaposlitvi kot tudi v integrirani zaposlitvi v običajnem delovnem okolju, čeprav se delovno okolje in pogoji razlikujejo. Kot pomemben dejavnik ustreznega zaposlovanja oseb z MDR izpostavijo občutek zadovoljstva, ki ga te osebe doživijo pri delu.

Nekateri vidiki, ki so pomembni za njihovo zadovoljstvo pri delu, so narava samega dela, primerni delovni pogoji, finančne koristi, priložnosti za rast in samoodločanje, odnosi z ljudmi in ustrezna integracija na delovno mesto. V primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve je stopnja zadovoljstva pri integrirani zaposlitvi višja (Akkerman idr., 2016).

2.8.5.2 Negativne plati integrirane zaposlitve

Kot negativne plati integrirane zaposlitve N. Kos (2016) omenja izostanke oseb iz VDC-jev zaradi dela v rednem delovnem okolju, večja pričakovanja s strani delodajalcev, neustrezno zakonodajo, invalidsko kvoto, v katero osebe z ZMDR niso vštete in nezadostno ozaveščenost delodajalcev o populaciji oseb z ZMDR in njihovih zmožnostih.

E. Erbežnik (2019) ugotovlja, da delodajalci kot negativno plat integrirane zaposlitve izpostavijo vpliv osebnih težav uporabnika na delo (nezmožnost ločevanja osebnega in delovnega življenja, čustveno neobvladovanje situacij, ponavljanje delovnih navodil), ki zmanjšajo njegovo delovno učinkovitost ter potrebo po nenehnem spremljanju uporabnika pri delu.

V povezavi z integrirano zaposlitvijo se pojavijo pomisleki glede zahtevnosti delovnih mest, razpoložljivosti in ustreznosti podpore, prevoza, osebne varnosti, strahu pred izgubo ugodnosti in storitev ter pomisleki glede socialnih odnosov s sodelavci, ki so lahko manj pogosti v primerjavi z odnosi v zaščitni zaposlitvi (Akkerman idr., 2016).

25

2.8.5.3 Primeri dobre prakse izvajanja integrirane zaposlitve

V Sloveniji obstaja nekaj primerov, kjer so strokovni delavci v VDC-jih svojim uporabnikom našli delo v običajnem okolju. V nasprotju z delom v segregiranem VDC-ju so imeli možnost dela v običajnem okolju, vendar brez sklenitve delovnega razmerja, kar se je izkazalo kot zelo pozitivna izkušnja (Zaviršek idr., 2015). Različni primeri v preteklosti dokazujejo, da lahko veliko ljudi z intelektualnimi primanjkljaji s svojim delom ustvari zaslužek in s tem spodbujajo spremembo zakonodaje, ki bi izenačila možnost zaposlovanja oseb z ZMDR na odprtem trgu dela (Pravice oseb z intelektualnimi primanjkljaji, 2005).

Eden izmed primerov je VDC Tončke Hočevar, kjer že več kot deset let razvijajo integrirane oblike zaposlitve, ki nudijo razvijanje samostojnosti in vključevanje v okolje ob podpori. Njihove uporabnike vključujejo v zaposlitvene dejavnosti, kot so različna dela v vrtnem centru trgovine Bauhaus in Obi in delo v kuhinji podjetja Sodexo (VDC Tončke Hočevar, b.d.).

Naslednji primer, ki izvaja integrirano zaposlitev, je VDC v Novi Gorici. Uporabniki so vključeni v trgovino OBI, Splošno bolnišnico Šempeter in Dom upokojencev Gradišče, kjer izvajajo najrazličnejša dela, pridobivajo nove izkušnje in delovne spretnosti ter vzpostavljajo socialne odnose s svojimi sodelavci (VDC Nova Gorica, b.d.).

V VDC Polž Maribor sta dve uporabnici od leta 2016 v okviru integrirane zaposlitve vključeni v Vrtnarijo, kjer pomagata pri predelavi vrtnin, zalivanju rož, presajanju, čiščenju rož, štirje uporabniki pa opravljajo pomožna dela v vrtnem centru večjega trgovskega centra, kjer razvrščajo in stiskajo odpadno kartonsko embalažo (Breznik, 2016).

Leta 2016 je CUDV Draga izvedel pilotni šestmesečni projekt inkluzivnega zaposlovanja šestih uporabnikov, s ciljem izdelave modela inkluzivnega zaposlovanja. Uporabniki so izvajali dela administrativnega manipulanta in fotokopirničarja, pomočnika vrtnarja, bolniškega strežnika, kuharskega pomočnika in pomočnika v knjižnici. Na podlagi tega projekta je bilo ugotovljeno, da so bili vsi uporabniki zelo zadovoljni z delom, počutili so se sprejete in so izkazali željo za plačano delo v pravem delovnem okolju tudi v prihodnje. Z delom uporabnikov so bili zadovoljni tudi delodajalci in so projekt ocenili kot zelo pozitivno izkušnjo (Borštnik in Popović, 2016).

CUDV Draga je leta 2012 v starem mestnem jedru Ljubljane odprl gostilno Druga violina, kjer so v okviru varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji zaposlene osebe z MDR. Omogoča jim, da so aktivno vključene v družbeno življenje in delovno okolje ter opravljanje koristnega dela, s katerim lahko ohranjajo delovne spretnosti in pridobivajo nove socialne in delovne navade. Poleg osnovne gostinske storitve nudijo tudi dodatne dejavnosti, kot so razni kulturno-umetniški dogodki, izobraževanja, prodaja izdelkov ipd. Cilji dejavnosti, ki jih CUDV Draga izvajajo v okviru Druge violine, so predvsem večja izbira zaposlitve, socialno vključevanje oseb z MDR, razvoj socialnih veščin, pridobivanje novih znanj, osebnostni razvoj ter večje zadovoljstvo uporabnikov z opravljanjem lastnega dela (Bužan, 2016).

26