Polovica anketirancev (50 %) meni, da razlog, zaradi katerega ne izvajajo integrirane zaposlitve, ni v pomanjkanju interesa uporabnikov. Malo manj kot polovica anketirancev (43 %) se delno strinja oziroma delno ne strinja s trditvijo, le 7 % pa se s trditvijo strinja. Engeset, Söderström in Vik (2015) omenijo, da osebe z MDR v večini nimajo izkušenj z delom v običajnem delovnem okolju, zato tudi težko primerjajo različne oblike dela in pokažejo zanimanje/nezanimanje za integrirano zaposlitev.
V sklopu četrtega raziskovalnega vprašanja nas je zanimalo, kateri ukrepi bi anketirance spodbudili k začetku izvajanja integrirane zaposlitve, zato smo v vprašalnik dodali dodatno vprašanje. Anketirance smo prosili, da ocenijo trditve na petstopenjski Likertovi lestvici.
Izračunali smo povprečno vrednost in standardni odklon za vsako trditev za vse anketirance.
Rezultate prikazujemo v tabeli 10.
Pri interpretaciji rezultatov smo upoštevali naslednje kriterije:
‒ Povprečni rezultat z vrednostjo nad 4 pomeni strinjanje oz. popolno strinjanje anketirancev za določeno trditev.
‒ Povprečni rezultat z vrednostjo 3,4 pomeni delno strinjanje za določeno trditev.
‒ Povprečni rezultat z vrednostjo 1,2 pomeni nestrinjanje oz. popolno nestrinjanje za določeno trditev.
7%
43%
29%
21%
… ker ni interesa s strani uporabnikov z ZMDR.
Popolnoma se strinjam Strinjam se Delno se strinjam/delno se ne strinjam Ne strinjam se Sploh se ne strinjam
52
Tabela 10: Spodbude, ukrepi za izvajanje integrirane zaposlitve
TRDITEV N M SD
Ureditev zakonodaje, ki bi osebam z ZMDR omogočala enakovredno vključitev v običajno delovno okolje in sklenitev pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem.
14 3,64 0,97
Uzakonitev integrirane zaposlitve kot obvezen del storitve zaposlovanja pod posebnimi pogoji.
14 2,50 0,91 Več primernih in prilagojenih delovnih mest za uporabnike z ZMDR. 14 3,86 0,91 Večja naklonjenost delodajalcev za zaposlitev uporabnikov z ZMDR. 14 3,79 0,94 Finančna spodbuda (VDC-jem in delodajalcem) za izvajanje
integrirane zaposlitve.
14 4,07 1,03 Več kadra, ki bi uporabnike z ZMDR uvajal in spremljal na delovnem
mestu.
14 4,21 1,01
SKUPAJ 14 3,68 0,96
Legenda: N – velikost vzorca, M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon
Skupna povprečna vrednost, ki znaša 3,68, kaže, da se anketiranci v povprečju delno strinjajo oziroma delno ne strinjajo z ukrepi, ki so navedeni pod trditvami. Skupna vrednost standardnega odklona znaša 0,96, kar nakazuje na srednjo razpršenost podatkov.
Najvišjo povprečno vrednost, ki znaša 4,21, anketiranci dosegajo pri trditvi, da bi si želeli več kadra, ki bi uporabnike z ZMDR uvajal in spremljal na delovnem mestu. Skupna vrednost standardnega odklona znaša 1,01, kar nakazuje, da so podatki srednje razpršeni. Rezultati se skladajo z analizo podatkov o razlogih, zaradi katerih se VDC-ji ne poslužujejo integrirane zaposlitve (tabela 9), kjer so rezultati pokazali, da največjo oviro opažajo v povezavi s pomanjkanjem kadra in organizacijskimi težavami.
Najnižjo povprečno vrednost, ki znaša 2,50, anketiranci dosegajo pri trditvi, da bi jih k začetku izvajanja integrirane zaposlitve spodbudilo, če bi ta bila uzakonjena kot obvezen del storitve zaposlitev pod posebnimi pogoji. Standardni odklon je srednje visok (0,91), kar pomeni, da so podatki srednje razpršeni.
Anketiranci pogosto odgovarjajo, da bi jih k začetku izvajanja integrirane zaposlitve spodbudilo tudi financiranje VDC-jev in delodajalcev. Težje pa se odločijo glede spodbud, kot so ureditev zakonodaje, večji obseg primernih delovnih mest in večja naklonjenost delodajalcev, čeprav se povprečne vrednosti kljub temu bolj nagibajo k vrednosti 4 kot 3, kar nakazuje, da se bolj strinjajo kot ne strinjajo z določenimi trditvami
Na podlagi vseh odgovorov lahko zaključimo, da VDC-ji največje omejitve, zaradi katerih se ne poslužujejo integrirane zaposlitve, pripisujejo pomanjkanju ustreznega kadra in organizacijskim
53
težavam ter iskanju ustreznih delodajalcev, ki bi bili pripravljeni zaposliti osebe z ZMDR. K začetku izvajanja integrirane zaposlitve bi jih spodbudili ukrepi, ki se nanašajo na dodaten kader in na finančno spodbudo za izvajanje integrirane zaposlitve, tako delodajalcem kot tudi VDC-jem.
R5: S kakšnimi primeri dobrih praks se srečujejo in kakšno vizijo glede zaposlovanja oseb z ZMDR imajo zaposleni v VDC-jih v prihodnje?
Peto raziskovalno vprašanje smo razčlenili na dve podvprašanji.
V sklopu prvega podvprašanja smo želeli izpostaviti primere dobrih praks, s katerimi se srečujejo VDC-ji, ki izvajajo integrirano zaposlitev. Anketirance smo s prvim vprašanjem drugega sklopa anketnega vprašalnika prosili, da navedejo dela, ki jih opravljajo osebe z ZMDR, s šestim vprašanjem drugega sklopa anketnega vprašalnika pa smo jih prosili, da izpostavijo primer dobre prakse integrirane zaposlitve.
Anketiranci so izpostavili različne vrste dela, ki jih opravljajo uporabniki z ZMDR v okviru integrirane zaposlitve. Na osnovi pridobljenih odgovorov obeh vprašanj smo oblikovali sedem vsebinskih kategorij odgovorov. Posamezne sklope odgovorov z izračunanim deležem odgovorov predstavljamo v nadaljevanju.
Pomoč v vrtnem centru
Enajst VDC-jev, kar predstavlja 68,75 %, svojim uporabnikom nudi integrirano zaposlitev v vrtnih centrih oziroma vrtnarijah (OBI, Agraria …), kjer uporabniki pomagajo strankam pri transportu, zalivajo in čistijo rože, polnijo lončke z zemljo, delajo v skladišču, lepijo kode na izdelke in izdelke zlagajo na police. Poleg tega delo opravljajo v cvetličarni, kjer pomagajo pri zlaganju in urejanju cvetja v vaze, izdelovanju šopkov, venčkov in drugih aranžmajev. Nekateri uporabniki pomagajo pri urejanju mestnega parka za Eko-park Lendava, kjer njihovo delo vodi in spremlja delovni inštruktor.
Anketiranci izpostavijo, da so uporabniki zadovoljni z delom. Delodajalci ocenjujejo, da so uporabniki odgovorni delavci, ki se zavedajo dolžnosti in odgovornosti na delovnem mestu (čas prihoda, odhoda, spoštovanje pravil, odmor, pravila lepega vedenja, način komunikacije).
Čiščenje
Uporabniki petih VDC-jev, kar znaša 31,25 %, v okviru integrirane zaposlitve čistijo kulturne dvorane (sesanje, pometanje, brisanje površin), urejajo športne površine (čiščenje, pometanje) in urejajo okolico. Nekateri uporabniki izvajajo delo sobarice, pomagajo v strežbi, delajo na komunali in v pralnici.
Nekateri uporabniki so vključeni v integrirano zaposlitev znotraj zavoda (pomoč perici, pomoč hišniku, suho in mokro čiščenje tal v bivalni enoti).
54 Pomoč v podjetju
Štirje VDC-ji (25 %) nudijo svojim uporabnikom integrirano zaposlitev v raznih podjetjih, kjer v proizvodnji opravljajo pomožna dela, kot so sestavljanje enostavnih polizdelkov, sortiranje polizdelkov, barvanje, lakiranje, razdiranje odpadne elektronike ... Nekateri uporabniki pomagajo pri lažjih opravilih na sedežu podjejta, pri transportu, pranju avtomobilov ipd.
Delovni proces so v celoti osvojili, pri delu so natančni in zanesljivi (odgovori delodajalcev).
Pomoč v trgovini
Uporabniki treh VDC-jev (18,75 %) delajo v okviru integrirane zaposlitve v trgovini, kjer pomagajo pri sortiranju izdelkov v embalaže, pripravljanju materialov, zlaganju škatel, zlaganju izdelkov na police ipd.
Eden izmed teh anketirancev izpostavi, da se je integrirana zaposlitev izkazala kot zelo pozitivna izkušnja, saj se je oseba vključila v delovno okolje in v delovne obveznosti, ki so jih prej opravljali drugi zaposleni v eni izmed trgovin. Oseba je dobila možnost, da kljub raznoraznim oviram izkaže, da je sposobna opravljati dotično delo. Hkrati pa je poleg integrirane zaposlitve same, prihajalo do drugih oblik bolj samostojnega življenja (tj. samostojna uporaba javnega prevoza, priprava malice idr.) in prevzemanja odgovornosti (točen prihod na delo …), za kar so po večini osebe, ki so vključene v VDC velikokrat prikrajšane.
Kuhinja, slaščičarska delavnica
Uporabniki treh VDC-jev (18,75 %) v okviru integrirane zaposlitve pomagajo v kuhinji (pomivanje posode, pripravljanje solate, preprosto dekoriranje krožnikov, rezanje zelenjave, zlaganje hrane v posode, lupljenje jabolk ipd.) in slaščičarski delavnici (pomoč pri pripravi sladic, peka in dekoriranje preprostih piškotov, tortic …).
Pomoč v frizerskem salonu
Uporabniki dveh VDC-jev (12,5 %) delajo v frizerskem salonu, kjer pometajo, sušijo lase in opravljajo lažja opravila. Anketiranci poudarjajo, da potrebujejo uporabniki v začetku več pomoči, podpore in usmerjanja, postopoma pa postajajo samostojnejši in svoje delo opravljajo odgovorno.
Pomoč na kmetiji
Uporabniki enega izmed VDC-jev (6,25 %) pomagajo na kmetiji, kjer opravljajo lažja kmečka opravila.
Na podlagi rezultatov opažamo, da največ VDC-jev svojim uporabnikom ponuja integrirano zaposlitev v vrtnih centrih. Z različnimi primeri dobre prakse, s katerimi se srečujejo VDC-ji, ki izvajajo integrirano zaposlitev, smo želeli pokazati, da lahko osebe z ZMDR opravljajo
55
najrazličnejša dela, če so le v skladu z njihovimi interesi in zmožnostmi. V začetku potrebujejo ustrezno podporo, prilagoditve, usmerjanje in vodenje delovnega inštruktorja, postopoma pa postajajo pri delu vedno bolj samostojne, odgovorne in zanesljive. To, da vse več oseb iz VDC-jev opravlja delo v integriranem okolju, dokazuje, da osebe z ZMDR niso »nesposobne za samostojno življenje in delo«, temveč lahko ob ustreznih prilagoditvah opravljajo delo izven VDC-ja (Zaviršek, 2018). Primeri dobre prakse utemeljujejo, da lahko osebe z ZMDR ustvarVDC-jajo zaslužek, in opozarjajo na potrebo po spremembi pogleda na zaposlovanje oseb z MDR. Poleg tega so dokaz za spremembo zakonodaje, ki bo izenačila možnosti oseb z MDR na odprtem trgu dela (Pravice oseb z intelektualnimi primanjkljaji (2005).
V sklopu drugega podvprašanja nas je zanimalo, kje anketiranci vidijo možnosti za izboljšanje zaposlovanja oseb z ZMDR na splošno, kar smo preverjali z osmim vprašanjem drugega skopa (za tiste, ki izvajajo integrirano zaposlitev in tretjim vprašanjem tretjega sklopa (za tiste, ki ne izvajajo integrirane zaposlitve) anketnega vprašalnika. Vprašanje je enako za obe skupini in je odprtega tipa.
Na osnovi pridobljenih odgovorov smo oblikovali šest vsebinskih kategorij odgovorov. Nekateri anketiranci so izpostavili več različnih možnosti, ki jih vidijo v povezavi z izboljšanjem zaposlovanja oseb z ZMDR. Posamezne sklope odgovorov z izračunanim deležem odgovorov predstavljamo v nadaljevanju.
Ureditev zakonodaje
Največ anketirancev, kar predstavlja 56,67 %, vidi možnost za izboljšanje zaposlovanja oseb z ZMDR v zakonodaji. Menijo, da je potrebna sistemska ureditev v obliki nedvoumne, jasne zakonodaje z ustreznimi podzakonskimi akti, ki bi opredeljevali položaj (status), pravice in dolžnosti in druge potrebne opredelitve (pogodbe, zavarovanja …) tako za delodajalce kot za bodoče zaposlene osebe z ZMDR. Navajajo, da mora država zagotoviti realne pogoje za integrirano zaposlitev, kot so ureditev standardov in normativov, enakosti plačila, bolniške odsotnosti, zavarovanja ter ugodnosti za podjetja, ki zaposlijo uporabnike z ZMDR. Dodajo, da v sedanjih pogodbah odgovornosti in zavarovanja niso ustrezno rešena (npr. odgovornost do uporabnika v primerih poškodb pri delu). Poleg tega je potrebna ureditev zakonodaje, ki bo omogočala sklepanje pogodb o zaposlitvi, ureditev statusa oseb z MDR ter ohranjanje pravic iz naslova invalidnosti. Pri tem je treba upoštevati izkušnje in primere dobrih praks vseh deležnikov.
Lačen (2001) pravi, da bodo spremembe na področju zaposlovanja oseb z MDR dosežene s spreminjanjem pozitivne zakonodaje ter z razvojem sodobnih in humanih oblik življenja, šolanja in dela.
Delodajalci, interes podjetij
Drugi najpogostejši sklop odgovorov v povezavi z izboljšanjem zaposlovanja oseb z ZMDR se nanaša na delodajalce in podjetja. Tretjina anketirancev, kar je 33,33 %, izpostavi, da je potrebna večja informiranost delodajalcev o možnostih, ki jih ponujajo integrirana zaposlitev oziroma druge oblike zaposlovanja ZMDR. Predlagajo predstavitev integrirane zaposlitve podjetjem, ki bi bila primerna za tovrstno obliko zaposlovanja ter sodelovanje z obrtniki v lokalnem okolju. Možnost izboljšave vidijo tudi v tem, da delodajalci pridobijo čim več izkušenj in znanja o ravnanju z
56
osebami z ZMDR. S tem ko poznajo različne možnosti zaposlitve in so za delo z uporabniki bolj kompetentni, se poveča tudi pripravljenost za zaposlitev oseb z ZMDR. Slednje se sklada z ugotovitvami D. Zaviršek (2018), ki poudarja, da je v povezavi za zaposlovanjem oseb z MDR izobraževanje delodajalcev ključnega pomena.
Anketiranci dodajo, da bi večja pripravljenost delodajalcev za zaposlovanje uporabnikov in prilagodljivost njihovim potrebam ter zmožnostim bistveno izboljšala zaposlovanje oseb z ZMDR.
Eden izmed načinov, ki bi lahko povečal njihovo pripravljenost so finančne spodbude, določene olajšave in ugodnosti delodajalcem ter malim podjetjem s strani države. Poleg tega izpostavijo možnost koriščenja kvot delodajalcev, ki koristijo storitve v VDC-jih iz naslova zaposlitve pod posebnimi pogoji.
Anketiranci predlagajo spremembo statusa VDC v status zaposlitvenega centra. Trenutno morajo delavci v zaposlitvenih centrih dosegati od 30 do 70 % delovnih rezultatov, čeprav je delo, ki ga opravljajo podobno delu v VDC-jih – sortiranje, pakiranje, zlaganje, čiščenje, urejanje zelenjave ipd. (Zaviršek, 2018). Z možnostjo izvajanja dejavnosti zaposlitvenega centra se poveča polje možnosti sodelovanja s podjetji in s.p.-ji, upoštevajoč njihove kvotne obveznosti zaposlovanja invalidov in spodbud, ki jih prinaša takšno zaposlovanje. Z rastjo sodelujočih gospodarskih subjektov se veča možnost zaposlovanja vseh oseb, vključenih v VDC (kooperacija, integrirane oz. delno integrirane zaposlitve).
Dodajo še, da bi bilo smiselno pripraviti nabor delodajalcev in primernih delovnih mest, zbranih na enem mestu ter urediti zaposlitveno pisarno, ki bi se ukvarjala s ponudbo in povpraševanjem, promocijo ter izobraževanjem. Tako bi bile po regijah zbrane vse informacije na enem mestu in dostopne uporabnikom, ki bi se želeli zaposliti.
Dodaten kader
Osem anketirancev, kar predstavlja 26,67 %, meni, da bi se zaposlovanje oseb z ZMDR lahko izboljšalo z zagotovitvijo dodatnega kadra, ki bi podpiral, usmerjal in spremljal osebe z ZMDR na delovnem mestu. Izpostavijo, da bi bilo treba usposobiti kader v podjetjih ali zaposliti več delovnih inštruktorjev v VDC-jih, ki bi nudili mentorstvo uporabnikom in jih podpirali pri delu.
Ozaveščanje in promocija dobrih praks
Pet anketirancev, kar predstavlja 16,67 % izpostavi promocijo dobrih praks in pozitivnih učinkov v povezavi z zaposlovanjem oseb z ZMDR ter ozaveščanje javnosti o njihovih zmožnostih in značilnostih. Predlagajo predstavitev dobre prakse s pomočjo socialnih omrežij, s čimer bi ozaveščali širšo javnost o delovnih sposobnostih uporabnikov. Menijo, da bi večji delež zaposlovanja oseb z ZMDR v integriranem okolju prikazal, kakšni so pozitivni učinki takega zaposlovanja, s tem pa bi se družba bolj zavedala razlike med delom v VDC-ju in delom izven VDC-ja. Zaposlovanje izven VDC-ja prinaša osebi cenjeno vlogo v družbi in po njihovem mnenju se družba premalo zaveda, koliko pomeni uporabnikom, da so vključeni v običajno delovno ali družabno okolje. Menijo, da zaposlitev v skupnosti prinaša veliko sprememb, ki jih v zaprtem oz.
institucionalnem okolju, še ne uspevajo dovolj dobro dosegati.
57 Prilagojenost delovnih mest in časa
Pet anketirancev, kar predstavlja 16,67 % izpostavi, da bi možnosti zaposlovanja oseb z ZMDR izboljšale različne prilagoditve kot so fleksibilnejši delovni čas, prilagojena delovna mesta in prostori ter manjše delavnice v okviru VDC-ja, ki bi omogočale, da je vanje vključeno manjše število uporabnikov.
Osebe z ZMDR so z razlogom nezaposljive
Trije anketiranci, kar predstavlja 10 %, menijo, da so uporabniki z razlogom nezaposljivi in zato niso na trgu dela. V povezavi z izboljšanjem zaposlovanja ne predlagajo nobenih sprememb in menijo, da možnosti redne zaposlitve zanje ni, ker je niso zmožni opravljati.
Na podlagi vseh odgovorov lahko zaključimo, da se VDC-ji soočajo z veliko dobrimi praksami v povezavi z integrirano zaposlitvijo. Največ VDC-jev svojim uporabnikom delo poišče v vrtnih centrih, v manjši meri pa uporabniki v okviru integrirane zaposlitve čistijo različne prostore, pomagajo v podjetjih, trgovinah, frizerskih salonih in na kmetiji. Uporabniki so z delom zadovoljni, zavedajo se dolžnosti in odgovornosti na delovnem mestu, so natančni in zanesljivi in postajajo samostojnejši.
Ugotavljamo, da največ anketirancev vidi možnost izboljšanja zaposlovanja oseb z ZMDR v sistemski ureditvi v obliki nedvoumne zakonodaje z ustreznimi podzakonskimi akti, ki bi omogočali sklepanje pogodb o zaposlitvi in opredeljevali položaj, pravice in dolžnosti ter druge potrebne opredelitve. V manjši meri pa predlagajo izboljšave v povezavi z delodajalci in podjetji (finančne spodbude, informiranost, zaposlitvena pisarna …), ureditvijo dodatnega kadra, ozaveščanjem in promocijo dobrih praks ter prilagojenostjo delovnih mest in časa.
58
4 SKLEP
Na podlagi literature smo ugotovili, da zakonodaja osebam z ZMDR trenutno še ne omogoča vključevanja na redni trg dela, temveč jih je večina zaposlenih pod posebnimi pogoji znotraj VDC-jev.
Z našo raziskavo smo se zato osredotočili na preučevanje možnosti zaposlitve oseb z ZMDR v VDC-jih. Osrednji cilji raziskave so bili ugotoviti, na kakšne načine VDC-ji v Sloveniji zagotavljajo zaposlitev pod posebnimi pogoji svojim uporabnikom. Zanimalo nas je, katerih oblik (kooperantski, zeleni in lastni program, integrirana zaposlitev) se poslužujejo v največji meri in katera oblika ima na uporabnike največ pozitivnih učinkov. Največji poudarek smo v raziskavi namenili preučevanju izvajanja integrirane zaposlitve, saj je za osebe z ZMDR glede na obstoječo zakonodajo najbolj inkluzivno naravnana. V okviru te zaposlitve so osebe vključene v redno delovno okolje, kjer jim je nudena podpora, da so lahko pri delu uspešne, pomanjkljivost pa je ta, da osebe s podjetjem ne morejo skleniti delovnega razmerja, saj po ZZRZI ne dosegajo delovnih ciljev in so tako izključene s trga delovne sile (ZZRZI, 2004). Zanimalo nas je, kakšne prednosti in pomanjkljivosti integrirane zaposlitve opazijo strokovni delavci v VDC-jih, ki jo izvajajo in kakšni so razlogi, da se nekateri VDC-ji te oblike zaposlitve ne poslužujejo. Namen magistrskega dela je bil predstaviti primere dobre prakse integrirane zaposlitve in odkriti vizijo zaposlovanja oseb z ZMDR v prihodnje.
Teoretična spoznanja smo preverili v empiričnem delu našega magistrskega dela s pomočjo nestandardiziranega anketnega vprašalnika. V vzorec smo zajeli 30 strokovnih delavcev, ki so zaposleni v VDC-jih v Sloveniji.
Iz rezultatov, ki smo jih prejeli s pomočjo anketnega vprašalnika, je razvidno, da VDC-ji v Sloveniji izvajajo kooperantski program, lastni program, zeleni program, integrirano zaposlitev in različne storitvene dejavnosti, večina pa jih izvaja kooperantski in lastni program. V največji meri se VDC-ji poslužujejo kooperantskega programa, saj je po njihovem mnenju ta vrsta dela najbolj preprosta, prilagojena zmožnostim ter starostni strukturi uporabnikov, nudi zadovoljiv zaslužek, ponuja največ izbire in je najbolj dostopna. Čeprav izvajajo ta program v največji meri, pa vseeno največ anketirancev meni, da je za uporabnike z ZMDR najbolj primerna kombinacija različnih zaposlitvenih dejavnosti, ki so individualno prilagojene njihovim interesom in zmožnostim. Takoj za tem, pa ocenjujejo, da največ pozitivnih učinkov na uporabnike prinaša ravno integrirana zaposlitev, ki se je poslužuje 53 % VDC-jev.
Ugotovili smo, da se večini anketirancev, ki izvajajo integrirano zaposlitev, zdi taka oblika zaposlitve primerna za osebe z ZMDR in ima nanje več pozitivnih učinkov v primerjavi z drugimi oblikami dela, ki jih uporabniki opravljajo znotraj VDC-jev. Prednosti integrirane zaposlitve, ki jih anketiranci opažajo, so predvsem ozaveščanje okolice o delovnih spretnostih oseb z ZMDR, razvijanje občutka koristnosti, pomembnosti, samozavesti ter razvijanje socialnih in delovnih spretnosti ter odgovornosti oseb z ZMDR. V nekoliko manjši meri pa menijo, da integrirana zaposlitev zmanjšuje stigmatizacijo in predsodke, ki jih ima družba o zaposlovanju oseb z ZMDR.
Večina VDC-jev bi si želela, da bi integrirano zaposlitev izvajala v večji meri.
V raziskavi smo ugotovili, da VDC-ji, ki izvajajo integrirano zaposlitev, največje ovire v povezavi s to obliko zaposlitve opažajo na področju neurejene zakonodaje, pri iskanju delodajalcev (predsodki, nezainteresiranost, pomanjkanje strpnosti ter znanja in informacij o populaciji oseb z
59
ZMDR, prevelika usmerjenost na storilnost) ter v pomanjkanju primernih del in kadra (delovnih inštruktorjev), ki bi uvajal in spremljal uporabnike v delovnem okolju.
Ugotavljamo, da tisti VDC-ji, ki integrirane zaposlitve ne izvajajo, razloge za to v največji meri pripisujejo pomanjkanju ustreznega kadra in organizacijskim težavam ter iskanju ustreznih delodajalcev, ki bi bili pripravljeni zaposliti osebe z ZMDR.
Opažamo, da se VDC-ji soočajo z veliko dobrimi praksami v povezavi z integrirano zaposlitvijo.
Največ VDC-jev svojim uporabnikom delo poišče v vrtnih centrih oziroma vrtnarijah, kjer pomagajo strankam pri transportu, urejajo cvetje, zlagajo izdelke ipd. Nekateri uporabniki v okviru integrirane zaposlitve čistijo kulturne dvorane, urejajo športne površine, pomagajo v strežbi, izvajajo pomožna dela v trgovini (sortiranje in zlaganje izdelkov), pomagajo v podjetjih (sestavljanje enostavnih polizdelkov, barvanje, lakiranje …), frizerskih salonih (pometanje, sušenje las …), v kuhinji in slaščičarski delavnici (pomivanje posode, pripravljanje hrane, dekoriranje krožnikov, priprava sladic …) in na kmetiji (lažja kmečka opravila). Anketiranci izpostavijo, da so uporabniki zadovoljni z delom, se zavedajo svojih dolžnosti in odgovornosti na delovnem mestu, so natančni in zanesljivi. Na podlagi primerov dobre prakse ugotavljamo, da so osebe z ZMDR zmožne opravljati najrazličnejša dela, če so le-ta prilagojena njihovim zmožnostim
Največ VDC-jev svojim uporabnikom delo poišče v vrtnih centrih oziroma vrtnarijah, kjer pomagajo strankam pri transportu, urejajo cvetje, zlagajo izdelke ipd. Nekateri uporabniki v okviru integrirane zaposlitve čistijo kulturne dvorane, urejajo športne površine, pomagajo v strežbi, izvajajo pomožna dela v trgovini (sortiranje in zlaganje izdelkov), pomagajo v podjetjih (sestavljanje enostavnih polizdelkov, barvanje, lakiranje …), frizerskih salonih (pometanje, sušenje las …), v kuhinji in slaščičarski delavnici (pomivanje posode, pripravljanje hrane, dekoriranje krožnikov, priprava sladic …) in na kmetiji (lažja kmečka opravila). Anketiranci izpostavijo, da so uporabniki zadovoljni z delom, se zavedajo svojih dolžnosti in odgovornosti na delovnem mestu, so natančni in zanesljivi. Na podlagi primerov dobre prakse ugotavljamo, da so osebe z ZMDR zmožne opravljati najrazličnejša dela, če so le-ta prilagojena njihovim zmožnostim