SLOVENSKA ZAKONODAJA S PODROČJA ZAPOSLOVANJA

Zakonodaja je nujen in pomemben sistemski okvir, na podlagi katerega lahko razumemo pravice oseb z ZMDR do zaposlovanja, izobraževanja in vključevanja v družbo. V slovenskem prostoru ni enega zakona, ki bi urejal zaposlovanje oseb z ZMDR, temveč gre za preplet številnih zakonov, ki se med seboj dopolnjujejo.

Pomembna podlaga vsem zakonom je mednarodna Konvencija o pravicah invalidov, ki jo je leta 2006 sprejela Organizacija združenih narodov. Namen tega dokumenta je spodbujanje, varovanje in zagotavljanje polnega in enakopravnega uživanja človekovih pravic, osnovnih svoboščin in spodbujanje spoštovanja dostojanstva invalidov. V 27. členu z naslovom Delo in zaposlovanje je izpostavljeno, da se invalidom priznava pravica do dela enako kot drugim, kar vključuje pravico do svobodne izbire in sprejetja dela na odprtem, vključujočem in invalidom dostopnim trgom dela.

Poleg tega zajema varovanje pravice invalidov do pravičnega in ugodnega delovnega razmerja, pravice do enakih možnosti in enakega plačila za enakovredno delo ter do varnih in zdravih delovnih razmerij. Izpostavljeno je tudi zagotavljanje primernih prilagoditev na delovnem mestu, pridobivanje delovnih izkušenj na odprtem trgu dela ter spodbujanje programov poklicne in strokovne rehabilitacije invalidov (Konvencija o pravicah invalidov, 2007).

Med slovenskimi predpisi je temeljni dokument Ustava Republike Slovenije, ki v 14. členu zagotavlja, da imajo vsi ljudje enake pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali kakšno drugo osebno okoliščino. 49. člen se dotakne področja dela, v katerem je zapisano, da je vsakomur zagotovljena svoboda dela, prosta izbira zaposlitve in pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. 52. člen se nanaša izključno na pravice invalidov, kamor sodijo pravica do varstva in usposabljanja za delo, pravica do izobraževanja in pravica do usposabljanja za dejavno delo v družbi. Glede na 56. člen ustave mora država ustvarjati možnosti

9

za zaposlovanje in delo vseh ljudi ter zagotavljati pravno varnost (Ustava Republike Slovenije, 1991).

Poleg Ustave Republike Slovenije sodijo med pomembnejše zakone s področja zaposlovanja oseb z ZMDR Zakon o socialnem varstvu (1992) (v nadaljevanju ZSV), ZSVI (2019), Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (2004) (v nadaljevanju ZZRZI), Zakon o delovnih razmerjih (2013), Zakon o socialnem podjetništvu (2011) in Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (2010) (v nadaljevanju ZIMI).

2.4.1 Zakon o socialnem varstvu

ZSV (1992) ureja socialno varstvene storitve, ki so namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav. Poleg storitev kot so socialna pomoč, osebna pomoč, podpora žrtvam kaznivih dejanj, pomoč družini, institucionalno varstvo in pomoč delavcem v podjetjih, ZSV ureja storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji za odrasle osebe s statusom invalida, med katere sodijo tudi osebe z ZTTMDR. Storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji zajemajo organizirano celovito skrb za osebe z ZTTMDR, razvijanje individualnosti, vključevanje v skupnost in okolje ter oblike dela, ki tem osebam omogočajo, da ohranjajo pridobljena znanja in razvijajo nove sposobnosti (prav tam). Storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji je natančneje opisana v Pravilniku o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, kjer so podrobneje določeni postopek izvajanja in trajanje storitve, metode dela, izvajalci in normativ storitve ter dokumentacija o uporabnikih storitve, o delu strokovnih delavcev in o delu centra (Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, 2010).

2.4.2 Zakon o delovnih razmerjih

Zakon o delovnih razmerjih (2013) prepoveduje posredno in neposredno diskriminiranje na podlagi zdravstvenega stanja ali invalidnosti. V 6. členu zagotavlja vsakemu delavcu enako obravnavo pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Čeprav 6. člen zagotavlja enake pogoje vsem kandidatom, ne glede na zdravstveno stanje in invalidnost, so iz tega izključene osebe z ZTTMDR, ki imajo status invalida priznan na osnovi ZSVI.

2.4.3 Zakon o izenačenju možnosti invalidov

ZIMI (2010) zagotavlja, da imajo invalidi enake možnosti na vseh področjih življenja. Njegova temeljna načela so spoštovanje in zagotavljanje človekovih pravic invalidov, zagotavljanje enakih možnosti in sprejemanje različnosti. Zakon zagotavlja, da se invalidom omogoči načrtovane dejavnosti, s katerimi so jim dostopni različni deli družbe in okolja kot so npr. javna služba, grajeno okolje, blago in storitve, informacije, ipd.

10 2.4.4 Zakon o socialnem podjetništvu

Zakon o socialnem podjetništvu (2011) zajema cilje, načela in dejavnosti socialnega podjetništva, ki krepijo družbeno solidarnost in povezanost, spodbujajo sodelovanje ljudi, razvijajo nove možnosti sodelovanja, zagotavljajo dodatna delovna mesta in dodatno ponudbo izdelkov in storitev ter spodbujajo socialno vključenost in poklicno integracijo ranljivejših skupin ljudi na trgu dela. V ospredje so postavljeni motivi razreševanja socialnih, gospodarskih, okoljskih problemov družbe na inovativen način. Osrednji namen socialnega podjetja ni pridobivanje dobička, temveč opravljanje tistih dejavnosti, ki imajo pozitivne družbene učinke in so v skladu z načeli nepridobitnosti, enakopravnosti in prostovoljnosti. To pomeni, da podjetje presežke dohodkov vlaga nazaj v lastno delovanje, pomembne odločitve sprejemajo vsi deležniki podjetja in v so v njegovo delovanje prostovoljno vključeni (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, b.d.).

2.4.5 Zakon o socialnem vključevanju invalidov

ZSVI (2019) ureja pravice tistih oseb, ki imajo trajno prirojene ali pridobljene okvare, zaradi katerih se ne morejo samostojno vključevati v družbo, opravljati večine ali vseh življenjskih potreb in si zagotavljati sredstev za preživetje. Status invalida na osnovi tega zakona med drugimi prejmejo tudi osebe z ZTTMDR.

Osebe z ZTTMDR so bile, po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, do leta 2019 označene kot nezmožne za plačano delo, kar pomeni, da se na zavodu za zaposlovanje niso mogle prijaviti kot iskalci zaposlitve in so dobivale invalidnino, ki je pokrivala le osnovne stroške življenja. V kolikor so se zaposlile na odprtem trgu dela, so izgubile vse pravice in ugodnosti, vezane na ta status. ZSVI pa omogoča osebam z ZTTMDR možnost prehajanja med obema statusoma, kar pomeni, da oseba pridobi status invalida in prejema nadomestilo. V primeru, da se zaposli, se ji nadomestilo izplačuje v višini razlike med prejeto plačo in zneskom neto minimalne plače. Če se delovno razmerje iz katerega koli razloga preneha, ima oseba znova pravico do nadomestila v polnem znesku (prav tam).

Namen ZSVI je ustvariti pogoje, ki bi osebam z ZTTMDR omogočali čim bolj neodvisno, samostojno in enakopravno življenje v skupnosti, ter jim zagotoviti pravico do socialno varstvenih storitev, med katere sodijo vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji ter institucionalno varstvo. Poleg tega je v ospredju izvajanje najrazličnejših programov in izobraževanj, primernih za osebe z ZTTMDR (prav tam).

S 1. 1. 2022 bo v veljavo stopilo 3. poglavje ZSVI, ki bo osebam z ZMDR omogočalo enakovredno in enakopravno vključevanje v storitve socialnega vključevanja, ki so namenjene usposabljanju za samostojno življenje, vseživljenjskemu učenju, prebivanju s podporo in ohranjanju socialne vključenosti (prav tam). To pomeni, da bi načeloma lahko osebe z ZMDR v skladu s tem zakonom dobile možnost zaposlitve v rednem delovnem okolju.

11

2.4.6 Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

Namen ZZRZI (2004) je povečati zaposljivost invalidov in ustvariti pogoje za njihovo enakovredno vključevanje na trg dela, s tem, da se odstrani ovire in ustvari enake možnosti. Zakon vpelje kvotni sistem za zaposlovanje invalidov na odprtem trgu dela, predstavi podporno in zaščitno zaposlitev kot dve možnosti zaposlovanja invalidov in zajame ocenjevanje delovnih zmožnosti in zaposljivosti oseb z namenom zaposlovanja.

Osebe z ZTTMDR po tem zakonu nimajo možnosti za dostop do pravic in zaposlitve po tem zakonu, v kolikor imajo status invalida po ZSVI.

2.5 DELO IN ZAPOSLITEV