Malo manj kot polovica anketirancev (40 %) je mnenja, da je pomembno raznoliko izvajanje dejavnosti. 27 % anketiranih kot dejavnost z največ pozitivnimi učinki na uporabnike izpostavi
10%
20%
3%
27%
40%
Dejavnost z največ pozitvnimi učinki
kooperantski program lastni program zeleni program integrirana zaposlitev raznolikost programov
36
integrirano zaposlitev, 20 % anketiranih navede lastni program, 10 % anketiranih omeni kooperantski program, le en anketiranec (3 %) pa izpostavi zeleni program.
Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da največ anketirancev izpostavi, da je za uporabnike najučinkovitejše izvajanje različnih programov, takoj za tem pa sledi izvajanje integrirane zaposlitve. Anketirance smo prosili, da svoje odgovore tudi utemeljijo. V nadaljevanju predstavljamo najpogostejše razlage za posamezen program oziroma za raznolikost programov, ki so jo izpostavili nekateri anketiranci.
Raznolikost programov
Vsi anketiranci, ki so izpostavili, da je pomembna raznolikost programov, podobno obrazložijo svoj odgovor. Menijo, da so vse oblike zaposlitve enakovredne za osebe z ZMDR in imajo pozitivne učinke, če so le individualno prilagojene vsakemu uporabniku in so v skladu z njegovimi interesi, željami, spretnostmi in znanji. Slednje se sklada z ugotovitvami K.V. O'Neill in S.A. Gutman (2020), ki poudarjata, da je pri vključevanju oseb z ZMDR v katerokoli obliko zaposlovanja pomemben individualiziran pristop s poudarkom na interesih in izbirah posameznika.
Anketiranci dodajajo, da je pomembno, da uporabnik v delu vidi smisel in občutek koristnosti, saj to pripomore k večji samopodobi. Ker niso sposobni opravljati zaposlitvenih obveznosti, kot jih predvideva delovno okolje v gospodarstvu (8 urni delovnik, storilnost …) je za osebe z ZMDR primerna in ustrezna samo kombinacija različnih zaposlitvenih dejavnosti. Slednje lahko povežemo z ugotovitvami, ki jih izpostavljajo Matko idr. (2004), da je uporabnikom v VDC-jih treba ponuditi različne dejavnosti in delo, pri čemer je smiselno izhajati iz vsakdanjih potreb. Delo mora biti raznoliko in zanje ustrezno, saj s tem doživljajo uspeh, se potrjujejo, razvijajo svoje spretnosti in rastejo.
Integrirana zaposlitev
Anketiranci, ki so na prvo mesto postavili integrirano zaposlitev, kot razlog izpostavijo, da takšna vrsta zaposlitve v največji meri izboljšuje kakovost življenja uporabnika. Tudi Darr, Faulkner in Scalock (2003) so v svoji raziskavi ugotovili, da imajo ljudje, ki so zaposleni v običajnem delovnem okolju, bolj kakovostno življenje kot tisti, ki delajo v segregiranih okoljih.
Poleg tega anketiranci menijo, da integrirana zaposlitev izboljšuje samopodobo, veča avtonomijo uporabnikov, razvija njihove kompetence ter delovne veščine in navade. Navajajo tudi, da uporabniki z integrirano zaposlitvijo pridobivajo nove socialne izkušnje in izboljšujejo svojo komunikacijo. V običajnem delovnem okolju imajo stike z ljudmi brez motnje, z zaposlenimi vzpostavijo prijateljske odnose in postanejo del kolektiva. Omenijo, da je z integrirano zaposlitvijo dosežena največja možna mera normalizacije in integracije, saj so osebe vključene v običajno delovno okolje in jim delovno mesto predstavlja naravni prostor, kjer pridobivajo najrazličnejše izkušnje. Integrirana zaposlitev spreminja miselnost in odnos družbe do oseb z ZMDR ter zmanjšuje stigmatizacijo. Odgovore anketirancev lahko povežemo z ugotovitvami D. Zaviršek idr. (2015), ki navajajo, da delo v običajnem delovnem okolju odpravlja
37
segregacijo oseb z ZMDR, povečuje sposobnosti teh oseb za delo v kolektivih, krepi socialno mrežo in zmanjšuje osamljenost.
Lastni program
Anketiranci, ki so izpostavili lastni program kot najučinkovitejšo dejavnost za osebe z ZMDR, podobno utemeljijo svoj odgovor. Menijo, da uporabniki skozi lastni program doživljajo sebe kot koristne člane družbe, se potrjujejo, razvijajo ustvarjalnost in ročne spretnosti ter uresničujejo svoje sposobnosti in talente. Pri izdelavi izdelkov lahko sodelujejo po svojih zmožnostih, ob končanem izdelku pa čutijo ponos in občutek koristnosti. Uporabniki lahko ustvarjajo v svojem tempu, niso vezani na roke, poleg tega pa se lahko vključijo vsi uporabniki v skladu s svojimi zmožnostmi v posamezni fazi izdelka.
Kooperantski program
Čeprav se VDC-ji v največji meri poslužujejo kooperantskega programa, le trije anketiranci menijo, da imajo kooperantska dela največ pozitivnih učinkov na uporabnika. Svoj odgovor so utemeljili s tem, da se lahko uporabniki skozi to obliko dela aktivno vključujejo v delovno okolje ter opravljajo koristno, vendar njihovim zmožnostim primerno delo, za katero prejmejo redno plačilo. Poleg tega spoznavajo pravo proizvodnjo, se povezujejo s podjetji in razvijajo ter ohranjajo svoje sposobnosti.
Zeleni program
Le en VDC je izpostavil zeleni program, svoj odgovor pa je utemeljil s tem, da imajo skozi ta program uporabniki več priložnosti vključevanja v druga socialna okolja, kjer se lahko potrjujejo, spoznavajo druge ljudi in si širijo socialno mrežo.
Na podlagi analize vseh odgovorov lahko zaključimo, da VDC-ji v Sloveniji izvajajo kooperantski program, lastni program, zeleni program, integrirano zaposlitev in različne storitvene dejavnosti.
Večina VDC-jev izvaja kooperantski in lastni program, v največji meri pa se poslužujejo kooperantskega programa, saj je ta vrsta dela najbolj preprosta, prilagojena zmožnostim ter starostni strukturi uporabnikov, nudi zadovoljiv zaslužek, ponuja največ izbire in je najbolj dostopna. Poleg tega uporabniki izkazujejo interes in motivacijo za izvajanje kooperantskega programa.
38
R2: V čem zaposleni v VDC-jih vidijo prednost integrirane zaposlitve v primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve? Ali so zaposleni mnenja, da bi moralo biti takšnih zaposlitev več?
Drugo raziskovalno vprašanje smo preverjali z drugim sklopom anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali tisti anketiranci, ki izvajajo integrirano zaposlitev. Rezultate smo pridobili s pomočjo drugega, tretjega, četrtega in petega vprašanja.
Raziskovalno vprašanje smo razčlenili na štiri podvprašanja:
1. V kolikšni meri se anketirancem zdi integrirana zaposlitev primerna za uporabnike z ZMDR?
2. Ali se anketirancem zdi integrirana zaposlitev v običajnem delovnem okolju boljša za posameznika z ZMDR kot delo v VDC-ju (kooperantski, zeleni, lastni program, drugo)?
3. Kakšne prednosti integrirane zaposlitve v primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve opažajo?
4. Ali bi si želeli integrirano zaposlitev izvajati v večji meri?
Prvo podvprašanje smo preverjali z drugim vprašanjem drugega sklopa anketnega vprašalnika.
Anketirance smo prosili, da na petstopenjski Likertovi lestvici ocenijo v kolikšni meri (1 – v najmanjši meri; 5 – v največji meri) se jim zdi integrirana zaposlitev primerna za uporabnike z ZMDR.
Izračunali smo aritmetično sredino, mediano, modus in standardni odklon, rezultati pa so prikazani v tabeli 4.
Tabela 4: Primernost integrirane zaposlitve za uporabnike z ZMDR PRIMERNOST INTEGRIRANE
ZAPOSLITVE ZA UPORABNIKE Z ZMDR
N M Me Mo SD MIN MAX
16 4,19 4,00 4 0,80 1 5
Legenda: N – velikost vzorca, M – povprečna vrednost, Me – mediana, Mo – modus, SD – standardni odklon, MIN – najmanjša vrednost, MAX – največja vrednost.
Rezultati kažejo, da tako središčnica kot odgovor, ki so ga anketiranci največkrat izbrali, zavzemata enako vrednost (Me = Mo = 4,00), podobno vrednost ima tudi aritmetična sredina (M
= 4,19), ki nakazuje na to, da anketiranci v večji meri ocenjujejo integrirano zaposlitev kot primerno obliko dela za osebe z ZMDR. Nizek standardni odklon, ki znaša 0,80 nam nakazuje, da podatki niso razpršeni.
Na podlagi naših rezultatov lahko sklepamo, da so osebe z ZMDR zmožne opravljati delo v običajnem delovnem okolju in da je takšna oblika dela zanje primerna. Slednje se sklada z ugotovitvami nekaterih raziskav, katerih rezultati nakazujejo, da je za osebe z ZMDR mogoče najti
39
primerno delo v običajnem delovnem okolju z ustrezno podporo in prilagoditvami (Engeset, Söderström in Vik, 2015; Novak, 2015; Zaviršek, 2018; Nagode idr., 2011).
Pri drugem podvprašanju nas je zanimalo, ali se anketirancem zdi, da ima integrirana zaposlitev v primerjavi z ostalimi oblikami zaposlitve znotraj VDC-jev (kooperantski, lastni, zeleni program, drugo) več pozitivnih učinkov na uporabnike. Slednje smo preverjali s petim vprašanjem drugega sklopa anketnega vprašalnika, ki je zaprtega tipa.
Izračunali smo frekvenco in odstotek odgovorov, rezultate pa prikazujemo v tabeli 5.
Tabela 5: Integrirana zaposlitev ima več pozitivnih učinkov na uporabnike v primerjavi z ostalimi oblikami zaposlitve
f %
DA 13 81,25
NE 3 18,75
Legenda: f – frekvenca, % – relativna frekvenca
Ugotovili smo, da trinajst anketirancev, kar je 81,25 % ocenjuje integrirano zaposlitev zunaj VDC-ja kot obliko z več pozitivnimi učniki na posameznika z ZMDR v primerVDC-javi z delom v VDC-ju (kooperantski, zeleni, lastni program, drugo), le trije anketiranci, kar je 18,75 %, pa se s trditvijo ne strinjajo.
Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da večina anketirancev meni, da ima integrirana zaposlitev več pozitivnih učinkov na uporabnike v primerjavi z oblikami zaposlitve, ki jih uporabniki izvajajo v VDC-jih. Slednje lahko povežemo z ugotovitvami raziskave o kakovosti življenja pri zaposlovanju oseb z ZMDR, kjer so avtorji ugotovili, da imajo ljudje v integriranem okolju ali na odprtem trgu dela boljšo kakovost življenja v primerjavi s tistimi, ki delajo znotraj VDC-jev (Reinertsen, 2015 v Engeland idr., 2019).
V nadaljevanju nas je zanimalo, v čem vidijo prednosti oziroma pozitivne plati integrirane zaposlitve v primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve (kooperantski, lastni, zeleni program). To smo preverili s tretjim vprašanjem drugega sklopa anketnega vprašalnika. Anketirance smo prosili, da na Likertovi petstopenjski lestvici ocenijo sklop trditev o prednostih integrirane zaposlitve v primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve. Izračunali smo povprečno vrednost in standardni odklon za vsako trditev za vse anketirance. Rezultate prikazujemo v tabeli 6.
Pri interpretaciji rezultatov smo upoštevali naslednje kriterije:
‒ Povprečni rezultat z vrednostjo nad 4 pomeni strinjanje oz. popolno strinjanje anketirancev za določeno trditev.
‒ Povprečni rezultat z vrednostjo 3,4 pomeni delno strinjanje za določeno trditev.
‒ Povprečni rezultat z vrednostjo 1,2 pomeni nestrinjanje oz. popolno nestrinjanje za določeno trditev.
40
Tabela 6: Prednosti integrirane zaposlitve v primerjavi z ostalimi oblikami
TRDITEV N M SD
… zmanjšuje stigmatizacijo in predsodke, ki jih ima družba o zaposlovanju oseb z ZMDR.
16 3,88 0,60
… ozavešča okolico o delovnih zmožnostih in značilnostih oseb z ZMDR.
16 4,13 0,70
… razvija delovne spretnosti in odgovornosti oseb z ZMDR. 16 4,25 0,75
… razvija občutek koristnosti, pomembnosti in samozavesti oseb z ZMDR.
16 4,38 0,60
… razvija socialne spretnosti oseb z ZMDR. 16 4,31 0,68
SKUPAJ 16 4,19 0,67
Legenda: N – velikost vzorca, M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon
Povprečna vrednost vseh trditev znaša 4,19, kar pomeni, da se anketiranci v povprečju strinjajo, da integrirana zaposlitev prinaša pod trditvami navedene pozitivne učinke. Skupna vrednost standardnega odklona je nizka (0,67), kar nakazuje, da podatki niso razpršeni in so anketiranci v povprečju odgovarjali podobno.
Najvišjo povprečno vrednost (4,38) anketiranci dosegajo pri trditvi, ki se nanaša na to, da integrirana zaposlitev, v primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve, v večji meri razvija občutek koristnosti, pomembnosti in samozavesti oseb z ZMDR. Nizek standardni odklon, ki znaša 0,60, nakazuje, da podatki niso razpršeni.
Najnižjo povprečno vrednost (3,88) anketiranci dosegajo pri trditvi, da integrirana zaposlitev v primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve, zmanjšuje stigmatizacijo in predsodke, ki jih ima družba o zaposlovanju oseb z ZMDR. Nizek standardni odklon, ki znaša 0,60, nakazuje, da podatki niso razpršeni.
Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da je mnenje anketirancev o prednostih integrirane zaposlitve zunaj VDC-jev v primerjavi z ostalimi oblikami zaposlitve, ki se izvajajo znotraj VDC-jev (kooperantski, lastni, zeleni program, druge dejavnosti), podobno. V povprečju se strinjajo, da integrirana zaposlitev ozavešča okolico o delovnih spretnostih oseb z ZMDR, razvija občutek koristnosti, pomembnosti in samozavesti ter razvija socialne in delovne spretnosti ter odgovornost oseb z ZMDR. Podobne ugotovitve zasledimo tudi v raziskavah številnih avtoric (Kos, 2016;
Erbežnik, 2019, Borštnik in Popovič; 2016; Breznik, 2016), ki izpostavijo, da integrirana zaposlitev povečuje delovna znanja in spretnosti, socialne veščine in samozavest uporabnikov ter povečuje njihovo samostojnost pri delu.
Anketiranci se nekoliko težje odločijo, ali integrirana zaposlitev zmanjšuje stigmatizacijo in predsodke, ki jih ima družba o zaposlovanju oseb z ZMDR, vendar se povprečna vrednost bolj približuje vrednosti 4 kot 3, kar nakazuje, da se v povprečju s trditvijo bolj strinjajo kot ne strinjajo.
41
Anketiranci so lahko dodali še druge prednosti, ki jih opažajo v povezavi integrirano zaposlitvijo.
Izpostavijo, da integrirana zaposlitev krepi občutek pripadnosti ter razvija pozitivno samopodobo.
Poleg tega menijo, da so osebe na tak način bolj vključene in sprejete v družbo, kar je pogosto tudi vzvod, da se odločajo za integrirano zaposlitev. Slednje lahko povežemo z izsledki avtoric A.
Meltzer, S. Robinson in K. Fisher (2019), ki navajajo, da vključevanje oseb z ZMDR v prilagojeno delovno okolje znotraj odprtega trga dela prispeva k boljšemu javnemu sprejemanju teh oseb in k večji enakopravnosti v družbi.
Anketiranci dodajajo, da je glede na izkušnje in želje iz individualnih načrtov razvidno, da je uporabnikom bolj pomembna vključenost v skupnost in sama zaposlitev kot pa denar. Slednje lahko povežemo z mnenjem I. Matko idr. (2004), ki izpostavijo, da denarna nagrada ni namenjena preživetju, prav tako tudi višina nagrade ni toliko pomembna kot občutek, da je posameznik »dobil plačo« in »da hodi v službo«.
S 6. vprašanjem drugega sklopa, ki je bilo zaprtega tipa, smo preverjali, ali bi anketiranci želeli, da bi integrirano zaposlitev izvajali v večji meri.
Izračunali smo frekvenco in odstotek odgovorov, rezultate pa prikazujemo v tabeli 7.
Tabela 7: Izvajanje integrirane zaposlitve v večji meri
f %
DA 13 81,25
NE 3 18,75
Legenda: f – frekvenca, % – relativna frekvenca
Rezultati kažejo, da bi si večina VDC-jev (81,25 %) želela izvajati integrirano zaposlitev v večji meri, le 18,75 % pa si tega ne želi.
Ugotavljamo, da je integrirana zaposlitev dobra praksa, ki bi si jo večina VDC-jev želela v večji meri ponuditi svojim uporabnikom. Tako Drobnič (2002) kot tudi D. Zaviršek (2018) omenjata, da je pomembno razvijanje delovnih mest v običajnih okoljih, še posebej za osebe s težjimi motnjami, ki nimajo možnosti za zaposlitev, čeprav imajo sposobnosti in delovni potencial.
Na podlagi vseh odgovorov, ki smo jih pridobili s pomočjo štirih podvprašanj, lahko zaključimo, da se večini anketirancev, ki izvajajo integrirano zaposlitev, zdi taka oblika zaposlitve primerna za osebe z ZMDR in ima nanje več pozitivnih učinkov v primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve, ki se izvajajo znotraj VDC-jev. Prednosti integrirane zaposlitve, ki jih anketiranci opažajo, so predvsem ozaveščanje okolice o delovnih spretnostih oseb z ZMDR, razvijanje občutka koristnosti, pomembnosti in samozavesti ter razvijanje socialnih in delovnih spretnosti ter odgovornosti oseb z ZMDR, v nekoliko manjši pa tudi zmanjševanje stigmatizacije in predsodkov, ki jih ima družba o zaposlovanju oseb z ZMDR. Večina VDC-jev bi si želela, da bi integrirano zaposlitev izvajala v večji meri.
42
R3: S kakšnimi težavami se zaposleni najpogosteje soočajo pri vključevanju uporabnikov v integrirano zaposlitev? Kakšne negativne plati te zaposlitve opažajo?
Tretje raziskovalno vprašanje smo preverjali s sedmim vprašanjem drugega sklopa, ki je bil namenjen tistim, ki izvajajo integrirano zaposlitev. Zanimalo nas je, s kakšnimi težavami se soočajo pri vključevanju uporabnikov v to obliko zaposlitve.
Anketirance smo prosili, da na petstopenjski Likertovi lestvici ocenijo sklop trditev o ovirah in težavah pri vključevanju uporabnikov v integrirano zaposlitev.
Izračunali smo povprečno vrednost in standardni odklon za vsako trditev za vse anketirance.
Rezultate prikazujemo v tabeli 8.
Pri interpretaciji rezultatov smo upoštevali naslednje kriterije:
‒ Povprečni rezultat z vrednostjo nad 4 pomeni strinjanje oz. popolno strinjanje anketirancev za določeno trditev.
‒ Povprečni rezultat z vrednostjo 3,4 pomeni delno strinjanje za določeno trditev.
‒ Povprečni rezultat z vrednostjo 1,2 pomeni nestrinjanje oz. popolno nestrinjanje za določeno trditev.
43
Tabela 8: Težave, ovire pri izvajanju integrirane zaposlitve
TRDITEV N M SD
Zapleti pri iskanju delodajalcev/Predsodki in neznanje delodajalcev za delo z osebami z ZMDR.
16 4,00 0,71 Izostanek uporabnikov iz dela v delavnicah VDC-jev. 16 1,81 0,63 Previsoka pričakovanja delodajalcev glede uporabnikov z ZMDR v
zvezi z njihovim delom in sposobnostmi.
16 3,25 0,97
Pomanjkljive delovne zmožnosti oseb z ZMDR. 16 2,81 0,95
Osebne težave uporabnikov (nezmožnost ločevanja osebnega in delovnega življenja, čustveno neobvladovanje situacij …)
16 3,19 0,81 Pomanjkanje ustreznega kadra, ki bi uvajal in spremljal uporabnike
na delovnem mestu.
16 4,06 1,03 Nezainteresiranost uporabnikov z ZMDR za delo v običajnem
delovnem okolju.
16 2,44 0,93 Neustrezna zakonodaja, ki osebam z ZMDR ne omogoča sklenitve
pogodbe o zaposlitvi in s tem dostojnega plačila.
16 4,13 0,78 Pomanjkanje primernih del za uporabnike z ZMDR. 16 4,00 0,71 Nezadostno prilagojena delovna mesta, okolje in pripomočki za
uporabnike z ZMDR.
16 3,69 0,85
SKUPAJ 16 3,34 0,84
Legenda: N – velikost vzorca, M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon
Skupna povprečna vrednost, ki znaša 3,34, kaže, da se anketiranci v povprečju delno strinjajo s težavami in ovirami v povezavi z integrirano zaposlitvijo, ki so navedene pod trditvami. Skupna vrednost standardnega odklona je srednje visoka (0,84), kar nakazuje, da so podatki srednje razpršeni.
Najvišjo povprečno vrednost, ki znaša 4,13, anketiranci dosegajo pri trditvi, ki se nanaša na neustrezno zakonodajo. Nizek standardni odklon (0,78) nakazuje, da podatki niso razpršeni.
Najnižjo povprečno vrednost, ki znaša 1,81, anketiranci dosegajo pri trditvi, ki se nanaša na izostanek uporabnikov iz dela v delavnicah VDC-jev. Standardni odklon je nizek (0,63), kar pomeni, da podatki niso razpršeni.
Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da anketiranci največje ovire v povezavi z integrirano zaposlitvijo opažajo na področju neurejene zakonodaje, kar se sklada z ugotovitvami v poročilu
44
Pravice oseb z intelektualnimi primanjkljaji (2005) in v diplomskem delu N. Kos (2016), v katerih je izpostavljeno, da je glavna ovira zaposlovanja odraslih oseb z MDR neustrezna zakonodaja.
Anketiranci pogosto odgovarjajo, da opažajo ovire z iskanjem delodajalcev, ki bi bili pripravljeni zaposliti osebe z ZMDR, in njihovimi predsodki ter neznanjem za delo s to populacijo. Poleg tega pa se soočajo s pomanjkanjem ustreznega kadra, ki bi uvajal in spremljal uporabnike na delovnem mestu. Slednje lahko povežemo z ugotovitvami Drobniča (2002), ki omenja, da se delodajalci srečujejo z organizacijskimi težavami, saj invalide težko razporejajo v skladu s kadrovskim načrtom in hkrati zadostijo vsem omejitvam, ki jih imajo. Poleg tega so premalo ozaveščeni o populaciji oseb z MDR in njihovih zmožnostih (Kos, 2016), kar lahko prav tako zmanjšuje njihovo pripravljenost za zaposlitev uporabnikov.
Prav tako se anketiranci strinjajo s trditvijo, da je premalo ustreznih delovnih mest. Burge, Quellete-Kuntz in Lysagth, (2007) navajajo, da so uspešni izidi zaposlovanja oseb z MDR odvisni od razpoložljivosti primernih zaposlitvenih možnosti in prisotnosti ustreznih podpornih sistemov na delovnem mestu.
Anketiranci se težko odločijo glede trditev v povezavi z ustrezno prilagojenostjo delovnih mest, osebnimi težavami uporabnikov ter previsokimi pričakovanji delodajalcev glede oseb z ZMDR. V povprečju so mnenja, da izostanek uporabnikov iz dela v delavnicah VDC-jev, pomanjkljive delovne zmožnosti oseb z ZMDR ter nezainteresiranost uporabnikov z ZMDR ne predstavljajo ovire pri izvajanju integrirane zaposlitve.
Anketiranci so imeli možnost, da zapišejo še druge težave, ki jih opažajo v povezavi z izvajanjem integrirane zaposlitve. Navajajo, da sta, poleg neznanja in predsodkov delodajalcev, prisotni tudi nezainteresiranost in pomanjkanje strpnosti delodajalcev ter prevelika usmerjenost na storilnost.
Anketiranci menijo, da je včasih taka vrsta zaposlitve bolj želja staršev kot uporabnikov, zaradi česar pogosto ni pozitivnih učinkov na uporabnika. Poleg tega izpostavijo, da se srečujejo s pritiski zunanje javnosti, ki meni, da bi lahko večina oseb z ZMDR delala v integrirani zaposlitvi. Pri tem omenijo pomembnost individualne obravnave posameznika in upoštevanje njegovih interesov, želj, potreb, zmožnosti, ki niso nujno naklonjene integrirani zaposlitvi. Nekateri uporabniki se ne vidijo v taki obliki zaposlovanja, čeprav imajo sposobnosti, da bi lahko sodelovali. Kot oviro izpostavijo tudi zagotavljanje prevoza do delovnega mesta.
Na podlagi vseh odgovorov lahko zaključimo, da VDC-ji največje ovire v povezavi z integrirano zaposlitvijo opažajo na področju neurejene zakonodaje, pri iskanju delodajalcev in delovnih mest ter v pomanjkanju kadra, ki bi uvajal in spremljal uporabnike v delovnem okolju.
45
R4: S katerimi omejitvami se srečujejo tisti VDC-ji, ki integrirane zaposlitve ne izvajajo?
Četrto raziskovalno vprašanje smo preverjali s prvim vprašanjem tretjega sklopa, ki je bil namenjen tistim anketirancem, ki ne izvajajo integrirane zaposlitve. Zanimalo nas je, kakšni so razlogi, da se te oblike ne poslužujejo, in na katerih področjih opažajo največje ovire.
Anketirance smo prosili, da na podlagi svojega mnenja, na petstopenjski Likertovi lestvici ocenijo sklop trditev o razlogih, zakaj uporabnikov ne vključujejo v integrirano zaposlitev.
Izračunali smo povprečno vrednost in standardni odklon za vsako trditev za vse anketirance.
Rezultate prikazujemo v tabeli 9.
Pri interpretaciji rezultatov smo upoštevali naslednje kriterije:
‒ Povprečni rezultat z vrednostjo nad 4 pomeni strinjanje oz. popolno strinjanje anketirancev za določeno trditev.
‒ Povprečni rezultat z vrednostjo nad 4 pomeni strinjanje oz. popolno strinjanje anketirancev za določeno trditev.