Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji

Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji je organizirana oblika varstva, ki zagotavlja odraslim invalidnim osebam pravico do aktivnega vključevanja v družbo in delovno okolje ter do opravljanja koristnega dela, ki je prilagojeno njihovim zmožnostim (Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, 2010).

»Vodenje« se nanaša predvsem na oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih programov, ohranjanje pridobljenega znanja in sposobnosti ter učenje novih veščin. V okviru te storitve je poudarek na programih za vseživljenjsko učenje, razvijanju socialnih veščin, kognitivnih sposobnosti in samostojnosti (prav tam).

»Varstvo« obsega skrb, podporo in nudenje pomoči na področjih vsakdanjega življenja, kot so osebna higiena, nega, oblačenje, sezuvanje, gibanje, komunikacija, opravljanje fizioloških potreb, organizacija prevozov ipd. (prav tam).

»Zaposlitev pod posebnimi pogoji« pa zajema najrazličnejše vrste dela, ki osebam z MDR omogočajo, da ohranijo svoje znanje in razvijejo nove delovne in socialne spretnosti. Zagotavljajo jim, da lahko uresničujejo svoje ideje in ustvarjalnost, s tem pa spodbujajo občutek koristnosti in samopotrditve. Storitev zagotavlja pogoje za varno delo, prilagoditve okolja in pripomočkov, uvajanje v delo ipd. (prav tam). Cilj zaposlitve pod posebnimi pogoji so zlasti spremembe v kvaliteti življenja posameznika, saj s tem dobi nove možnosti za osebnostno rast, hkrati pa doseže višjo stopnjo spoštovanja človekovih pravic (Matko idr., 2004)

V storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji so lahko vključene osebe z MDR, ki imajo nižjo raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na različnih področjih človekovega delovanja in odrasle osebe, ki imajo poleg MDR pridružene osebnostne motnje ali težje senzorne motnje (Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, 2010).

V letu 2018 je Inštitut RS za socialno varstvo izdal poročilo z naslovom Spremljanje izvajanja storitev za odrasle v VDC-jih in CUDV-jih. Rezultati so pokazali, da je bilo v letu 2017 v storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji vključenih 87,4 % vseh uporabnikov, med katerimi jih je imelo ZMDR 72,5 %. V obdobju med letoma 2012 in 2017 se je število vključenih v to storitev zviševalo in narastlo za dobrih 12 % (Nagode idr., 2018).

Storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji je celostno in individualizirano naravnana in ob tem upošteva posameznikove potrebe po varnosti, sprejetosti in ljubezni (Skupnost varstveno delovnih centrov Slovenije, b.d.). I. Matko idr. (2004) menijo, da VDC-ji ne bi smeli biti zgolj ponudniki socialnovarstvenih storitev, temveč bi jih morali soustvarjati skupaj z uporabniki in na ta način oblikovati novo humano paradigmo družbe.

21 2.8.4 Dejavnosti v varstveno delovnih centrih

Uporabnikom v VDC-jih je treba ponuditi različne dejavnosti in delo, pri čemer je smiselno izhajati iz njihovih vsakdanjih potreb. Delo mora biti raznoliko in zanje ustrezno, saj s tem doživljajo uspeh, se potrjujejo, razvijajo svoje spretnosti in rastejo. Pomembno je razvijanje kreativnosti s primerno motivacijo, načrtnim delom in zagotavljanjem možnosti za ustvarjalnost ter neprestano prilagajanje delovnih pogojev in orodij uporabniku in njegovim zmožnostim, saj le tako dobi občutek samouresničitve (Matko idr., 2004).

V poročilu Pravice oseb z intelektualnimi primanjkljaji (2005) je omenjeno, da je delo v večini VDC-jev nekreativno, repetitivno (zlaganje, rezanje, sestavljanje škatel), ponekod pa izvajajo tudi zahtevnejše aktivnosti, kot so pridelovanje vrtnin, kvačkanje, izdelava tekstilnih izdelkov, izdelkov iz lesa ipd.. Pri večini dejavnosti je še vedno večji poudarek na tem, da uporabniki pravilno sedijo za mizo in nekaj počnejo kot to, da bi se učili socialnih veščin in znanj, ki jih bodo lahko uporabili v vsakdanjem življenju. Enolično delo, ki ga opravljajo osebe z ZMDR, lahko obrazložimo z značilnostjo teh oseb, ki pri opravljanju svojih dejavnosti ne doživijo alienacije dela v maksimalni meri, zato lažje izvajajo monotona dela, ki so za običajnega delavca dolgočasna (Čuk, 2015).

Delo v VDC-jih običajno poteka individualno ali v skupinah. Vsaka skupina mora imeti delovnega inštruktorja, ki nadzira delovni proces in usmerja uporabnike pri svojem delu (Pravice oseb z intelektualnimi primanjkljaji, 2005).

VDC-ji najpogosteje svojim uporabnikom ponujajo štiri različne oblike dela:

 Kooperantski program:

V okviru kooperantskega program se VDC povezuje s ponudniki kooperantskih del, odvisen je od možnosti in potreb v matičnem okolju ter sposobnosti uporabnikov (CUDV Draga, b.d.). Med kooperantska dela sodijo enostavna ročna dela, kot so pranje, čiščenje, sestavljanje in pakiranje izdelkov, enostavna industrijska dela, polnjenje, prebiranje, sortiranje, lažja montažna dela, izdelava papirne embalaže (Nagode idr., 2008).

 Lastni program:

Izvajanje lastnega programa je v veliki meri odvisno od sposobnosti uporabnikov, tehnološke opreme, prostorskih možnosti in znanj ter inovativnosti strokovnih delavcev, ki vodijo zaposlitveni program. Pomembno je zaznavanje potreb v okolju, da izdelke lastnega programa tudi uspešno tržijo. Mednje sodijo šivanje, izdelovanje voščilnic, ustvarjanje unikatnih izdelkov v različnih delavnicah (slikanje in barvanje, obdelovanje lesa, tiskarski in papirni program, papirni program, izdelovanje keramičnih, svilenih, steklenih in dekorativnih izdelkov) ipd. (Nagode idr., 2008).

 Zeleni program:

Med dejavnosti zelenega programa sodijo urejanje oklice in cvetlične grede, pometanje dvorišča, delo v sadovnjakih, gojenje zelišč in dišavnic, košnja trave, aktivnosti na vrtu ipd. (Gantar, 2019).

22

 Integrirana zaposlitev:

Delo poteka v običajnem delovnem okolju kot npr. zaposlitev v Baumaxu, Merkurju, Obiju … (Nagode idr., 2008).

Zaviršek idr. (2015) omenjajo, da se osebe z MDR poslužujejo le najbolj enostavnih kooperantskih del, ki se običajno zelo nizko vrednotijo, in spodbujajo, da bi se večji poudarek namenil izdelavi in prodaji lastnih izdelkov, saj bi s tem povečali kakovost zaposlitve pod posebnimi pogoji. V raziskavi z naslovom Analiza delovanja VDC-jev so ugotovili, da je leta 2008 kar tri četrtine (76

%) vseh VDC-jev izvajalo kooperantska dela, lastni program je izvajalo 73,5 % vseh VDC-jev, integrirane oblike zaposlitve pa je izvajalo le 26,4 % vseh VDC-jev (Nagode idr., 2008). V raziskavi, ki je bila opravljena leta 2015, se je v primerjavi z letom 2008 bistveno povečal delež izvajanja lastnega programa (90,6 %) in integrirane zaposlitve (34 %), znižal pa se je delež izvajanja kooperantskega programa (68,7 %) (Zaviršek idr., 2015).

V raziskavi Analiza delovanja VDC-jev so direktorji nekaterih VDC-jev izpostavili, da bi bilo treba zagotavljati več različnih del in zaposlitvenih programov za uporabnike, s čimer bi jim omogočili večjo izbiro in bolj ustrezno delo za vsakega posameznika, hkrati pa jim bi bilo treba zagotoviti za opravljeno delo boljše plačilo (Nagode idr., 2008).

2.8.5 Integrirana zaposlitev

Zaposlitev pod posebnimi pogoji lahko poteka znotraj VDC-jev ali v drugi organizirani obliki, v katero uvrščamo tudi integrirano zaposlitev. Pri izvajanju te oblike zaposlitve mora VDC zagotoviti spremljevalca za enega ali več uporabnikov in pripraviti načrt podpore uporabniku tako, da mu bo omogočal varno delo (Pravilnik o standardih in normativih izvajanja socialno varstvenih storitev, 2010).

Integrirana zaposlitev sledi konceptu deinstitucionalizacije in išče nove možnosti za učenje in osebnostno rast uporabnikov. Prispeva k dvigu kakovosti življenja uporabnikov in njihovega dostojanstva ter spodbuja aktivno vključevanje v družbo (Klančar Golob in Rozman, 2015).

Vsaka družba bi morala stremeti k temu, da bi odrasle osebe z MDR vključevala v življenje ob ljudeh s tipičnim razvojem in jim zagotavljala dobro organizirane vsebine, ki bi zadovoljevale njihove potrebe in želje (Lačen, 2001).

Tako Drobnič (2002) kot tudi D. Zaviršek (2018) omenjata, da je pomembno razvijanje delovnih mest v običajnih okoljih, še posebej za osebe s težjimi motnjami, ki nimajo možnosti za zaposlitev, čeprav imajo sposobnosti in delovni potencial. Vključevanje oseb z MDR v prilagojeno delovno okolje znotraj odprtega trga dela prinaša veliko pozitivnih učinkov za posameznika, kot so večja avtonomija in nadzor nad svojim življenjem, boljše počutje in samospoštovanje ter bolj razvite spretnosti komunikacije. Nenazadnje prispeva k večji enakopravnosti in bolj inkluzivno naravnani družbi (Meltzer, Robinson in Fisher, 2019).

Raziskava na Norveškem je pokazala, da lahko razmeroma majhne organizacijske in praktične prilagoditve omogočijo zaposlitev v običajnih delovnih okoljih in da je za osebe z MDR mogoče najti primerno službo ter s primerno podporo nadomestiti njihove omejene delovne spretnosti (Engeset, Söderström in Vik, 2015).

23

Tudi J. Novak (2015) v svojem članku izpostavi, da bi invalidi morali imeti možnost zaposlitve na nesegregiranih, rednih delovnih mestih, saj jih je večina lahko zaposlena in zasluži enake plače kot ljudje brez invalidnosti. Omenja pa, da bi morali imeti dostop do podporne zaposlitve z ustreznimi prilagoditvami.

V literaturi je moč zaslediti različne spodbude in predloge sprememb, ki jih strokovnjaki navajajo v povezavi z integrirano zaposlitvijo. D. Zaviršek (2018) spodbuja spremembo VDC-jev v centre, ki bi razvijali samostojnost in spodbujali iskanje zaposlitvenih možnosti za osebe z MDR v običajnem delovnem okolju. Na posvetu »Biti vključen biti aktiven« so v povezavi z integrirano zaposlitvijo predlagali, da bi bilo treba urediti zakonsko podlago, ustrezno prilagoditi delovna okolja, uzakoniti strokovno podporo v delovnem okolju, urediti spodbude podjetjem, uskladiti terminologijo in uravnotežiti pričakovanja podjetji in zmožnosti uporabnika (Klančar Golob in Rozman, 2015).

Neenakosti, ki so prisotne na področju zaposlovanja oseb z MDR, nakazujejo, da bi individualizirano ocenjevanje virov, želja in potreb posameznika lahko povečali stopnjo zaposljivosti oseb z MDR na odprtem trgu dela (Engeland idr., 2020).

Vlada bi morala zagotoviti razvoj podpornih zaposlitev in osebam z MDR ponuditi alternativo delu v VDC-jih (Pravice oseb z intelektualnimi primanjkljaji, 2005). Inštitut RS za socialno varstvo je s svojo raziskavo pokazal, da bi lahko bilo okoli 20 odstotkov oseb, ki so vključene v socialnovarstveno storitev, vključenih na odprti trg dela z ustrezno podporo ali brez nje (Nagode idr., 2011).

D. Zaviršek idr. (2010) pravijo, da je, glede na izkušnje, še dolga pot do cilja, da bi lahko bile invalidne osebe sprejete kot enako želena delovna sila ali vključene na odprti trg dela.

2.8.5.1 Pozitivne plati integrirane zaposlitve

Delo v običajnem okolju in plačana zaposlitev krepita različne sposobnosti posameznika in prinašata pomembne pozitivne učinke, med katerimi so odpravljanje segregacije oseb z MDR, povečanje sposobnosti teh oseb za delo v kolektivih, krepitev socialne mreže ter zmanjševanje osamljenosti (Zaviršek idr., 2015).

V tujini so številne študije pokazale, da osebe z MDR razvijejo boljše veščine dela in skrbi za samega sebe, ko delajo v integriranem okolju. Ena izmed njih je raziskava o kakovosti življenja pri zaposlovanju oseb z MDR, kjer so rezultati pokazali, da imajo ljudje v integriranem okolju boljšo kakovost življenja v primerjavi s tistimi, ki delajo znotraj VDC-jev (Reinertsen, 2015 v Engeland idr., 2019). Integrirana zaposlitev je povezana s številnimi prednostmi pred zaščitno zaposlitvijo, kot so boljši finančni rezultati, večje možnosti za osebnostno rast, izpolnjevanje preferenc invalidov in njihovih družin ter večja socialna integracija (Akkerman idr., 2016).

N. Kos (2016) v svojem diplomskem delu ugotavlja, da je integrirana zaposlitev dobra praksa, ki prinaša prednosti samemu podjetju, v katerega je oseba z MDR vključena, poleg tega pa vpliva na večje vključevanje oseb z MDR v širše družbeno okolje in na njihovo samozavest. V pilotnem projektu inkluzivnega zaposlovanja so prišli do podobnih ugotovitev, saj so izpostavili, da so

24

uporabniki pridobili nova delovna znanja ter socialne veščine in s tem tudi večjo samozavest ter samostojnost pri delu in v vsakdanjem življenju (Borštnik in Popović, 2016).

E. Erbežnik (2019) v svojem magistrskem delu izpostavi pozitivne plati integrirane zaposlitve, kot so vnašanje pozitivne klime v delovno okolje, zadovoljstvo uporabnikov ob opravljanjem delu, spodbujanje njihovih delovnih možnosti, izogibanje stigmatizaciji ter ozaveščanje družbe o pomenu zaposlovanja oseb z MDR.

J. Breznik (2016) navaja, da uporabniki, ki se vključujejo v redna delovna okolja pridobijo nove delovne veščine in socialne izkušnje, večjo samostojnost, osebno odgovornost in samozavest ter s tem dokazujejo, da so zmožni dela v rednih delovnih okoljih.

Integrirana zaposlitev pozitivno vpliva tudi na delodajalce in podjetje, kamor so uporabniki vključeni. Tovrstno sodelovanje ozavešča zaposlene o drugačnosti, povečuje sprejemanje in splošno senzibilizacijo podjetja in družbe ter prepoznava podjetje kot družbeno odgovorno (Klančar Golob in Rozman, 2015).

A. Akkerman idr. (2014) v svojem članku omenjajo, da lahko osebe z MDR pridobijo dragocene delovne izkušnje tako v zaščitni zaposlitvi kot tudi v integrirani zaposlitvi v običajnem delovnem okolju, čeprav se delovno okolje in pogoji razlikujejo. Kot pomemben dejavnik ustreznega zaposlovanja oseb z MDR izpostavijo občutek zadovoljstva, ki ga te osebe doživijo pri delu.

Nekateri vidiki, ki so pomembni za njihovo zadovoljstvo pri delu, so narava samega dela, primerni delovni pogoji, finančne koristi, priložnosti za rast in samoodločanje, odnosi z ljudmi in ustrezna integracija na delovno mesto. V primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve je stopnja zadovoljstva pri integrirani zaposlitvi višja (Akkerman idr., 2016).

2.8.5.2 Negativne plati integrirane zaposlitve

Kot negativne plati integrirane zaposlitve N. Kos (2016) omenja izostanke oseb iz VDC-jev zaradi dela v rednem delovnem okolju, večja pričakovanja s strani delodajalcev, neustrezno zakonodajo, invalidsko kvoto, v katero osebe z ZMDR niso vštete in nezadostno ozaveščenost delodajalcev o populaciji oseb z ZMDR in njihovih zmožnostih.

E. Erbežnik (2019) ugotovlja, da delodajalci kot negativno plat integrirane zaposlitve izpostavijo vpliv osebnih težav uporabnika na delo (nezmožnost ločevanja osebnega in delovnega življenja, čustveno neobvladovanje situacij, ponavljanje delovnih navodil), ki zmanjšajo njegovo delovno učinkovitost ter potrebo po nenehnem spremljanju uporabnika pri delu.

V povezavi z integrirano zaposlitvijo se pojavijo pomisleki glede zahtevnosti delovnih mest, razpoložljivosti in ustreznosti podpore, prevoza, osebne varnosti, strahu pred izgubo ugodnosti in storitev ter pomisleki glede socialnih odnosov s sodelavci, ki so lahko manj pogosti v primerjavi z odnosi v zaščitni zaposlitvi (Akkerman idr., 2016).

25

2.8.5.3 Primeri dobre prakse izvajanja integrirane zaposlitve

V Sloveniji obstaja nekaj primerov, kjer so strokovni delavci v VDC-jih svojim uporabnikom našli delo v običajnem okolju. V nasprotju z delom v segregiranem VDC-ju so imeli možnost dela v običajnem okolju, vendar brez sklenitve delovnega razmerja, kar se je izkazalo kot zelo pozitivna izkušnja (Zaviršek idr., 2015). Različni primeri v preteklosti dokazujejo, da lahko veliko ljudi z intelektualnimi primanjkljaji s svojim delom ustvari zaslužek in s tem spodbujajo spremembo zakonodaje, ki bi izenačila možnost zaposlovanja oseb z ZMDR na odprtem trgu dela (Pravice oseb z intelektualnimi primanjkljaji, 2005).

Eden izmed primerov je VDC Tončke Hočevar, kjer že več kot deset let razvijajo integrirane oblike zaposlitve, ki nudijo razvijanje samostojnosti in vključevanje v okolje ob podpori. Njihove uporabnike vključujejo v zaposlitvene dejavnosti, kot so različna dela v vrtnem centru trgovine Bauhaus in Obi in delo v kuhinji podjetja Sodexo (VDC Tončke Hočevar, b.d.).

Naslednji primer, ki izvaja integrirano zaposlitev, je VDC v Novi Gorici. Uporabniki so vključeni v trgovino OBI, Splošno bolnišnico Šempeter in Dom upokojencev Gradišče, kjer izvajajo najrazličnejša dela, pridobivajo nove izkušnje in delovne spretnosti ter vzpostavljajo socialne odnose s svojimi sodelavci (VDC Nova Gorica, b.d.).

V VDC Polž Maribor sta dve uporabnici od leta 2016 v okviru integrirane zaposlitve vključeni v Vrtnarijo, kjer pomagata pri predelavi vrtnin, zalivanju rož, presajanju, čiščenju rož, štirje uporabniki pa opravljajo pomožna dela v vrtnem centru večjega trgovskega centra, kjer razvrščajo in stiskajo odpadno kartonsko embalažo (Breznik, 2016).

Leta 2016 je CUDV Draga izvedel pilotni šestmesečni projekt inkluzivnega zaposlovanja šestih uporabnikov, s ciljem izdelave modela inkluzivnega zaposlovanja. Uporabniki so izvajali dela administrativnega manipulanta in fotokopirničarja, pomočnika vrtnarja, bolniškega strežnika, kuharskega pomočnika in pomočnika v knjižnici. Na podlagi tega projekta je bilo ugotovljeno, da so bili vsi uporabniki zelo zadovoljni z delom, počutili so se sprejete in so izkazali željo za plačano delo v pravem delovnem okolju tudi v prihodnje. Z delom uporabnikov so bili zadovoljni tudi delodajalci in so projekt ocenili kot zelo pozitivno izkušnjo (Borštnik in Popović, 2016).

CUDV Draga je leta 2012 v starem mestnem jedru Ljubljane odprl gostilno Druga violina, kjer so v okviru varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji zaposlene osebe z MDR. Omogoča jim, da so aktivno vključene v družbeno življenje in delovno okolje ter opravljanje koristnega dela, s katerim lahko ohranjajo delovne spretnosti in pridobivajo nove socialne in delovne navade. Poleg osnovne gostinske storitve nudijo tudi dodatne dejavnosti, kot so razni kulturno-umetniški dogodki, izobraževanja, prodaja izdelkov ipd. Cilji dejavnosti, ki jih CUDV Draga izvajajo v okviru Druge violine, so predvsem večja izbira zaposlitve, socialno vključevanje oseb z MDR, razvoj socialnih veščin, pridobivanje novih znanj, osebnostni razvoj ter večje zadovoljstvo uporabnikov z opravljanjem lastnega dela (Bužan, 2016).

26

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

V sodobni družbi predstavlja zaposlitev pomemben element vsakega posameznika. Omogoča mu ekonomsko samozadostnost, spodbuja družbeno povezanost in razvija občutek dostojanstva in lastne vrednosti (Burge, Quellette-Kuntz, in Lysaght, 2007). Enako pomembna je tudi za osebe z ZMDR, vendar so te še vedno prikrajšane za pridobivanje delovnih izkušenj v običajnem delovnem okolju z ustrezno podporo. V večini primerov je tako, da osebe z intelektualnimi primanjkljaji nimajo nobene oblike zaposlitve, temveč so popolnoma odvisne od državnih denarnih dodatkov, s katerimi si pokrijejo le osnovne življenjske potrebe (Pravice oseb z intelektualnimi primanjkljaji, 2005).

Trenutna zakonodaja osebam z ZMDR ne omogoča vključevanja na redni trg dela, temveč jih je večina, vključenih v VDC-je, ki svojim uporabnikom ponujajo zaposlitev pod posebnimi pogoji.

V okviru te storitve izvajajo kooperantski, lastni in zeleni program, nekateri pa se poslužujejo tudi integrirane zaposlitve v običajnem delovnem okolju. S pomočjo raziskave želimo pridobiti širši vpogled o tem, na kakšne načine VDC-ji v Sloveniji svojim uporabnikom zagotavljajo zaposlitev pod posebnimi pogoji. Zanimalo nas bo, katerih oblik zaposlitve se VDC-ji poslužujejo v največji meri in katera oblika ima, po njihovem mnenju, največ pozitivnih učinkov na uporabnike.

V literaturi zasledimo, da je pomembno razvijanje delovnih mest v običajnih okoljih. Osebe z ZMDR lahko, glede na trenutno zakonodajo, opravljajo delo v običajnem delovnem okolju le v obliki integrirane zaposlitve, ki jo izvajajo VDC-ji. V okviru te zaposlitve so osebe vključene v redno delovno okolje, kjer jim je nudena podpora, da so lahko pri delu uspešne, pomanjkljivost pa je ta, da osebe s podjetjem ne morejo skleniti delovnega razmerja, saj po ZZRZI ne dosegajo delovnih ciljev in so tako izključene s trga delovne sile (ZZRZI, 2004).

Z raziskavo želimo ugotoviti, kakšen je pogled VDC-jev na integrirano zaposlitev. Zanimalo nas bo, kakšne pozitivne učinke integrirane zaposlitve opažajo VDC-ji, ki se je poslužujejo, v primerjavi z ostalimi oblikami zaposlitve. V literaturi je moč zaslediti številne prednosti, ki jih prinaša integrirana zaposlitev. Med najpogostejšimi so odpravljanje segregacije oseb z MDR, krepitev socialne mreže, razvijanje delovnih spretnosti uporabnikov, večja samozavest, samostojnost in osebna odgovornost uporabnikov (Drobnič, 2002, Breznik, 2016 in Zaviršek, 2018).

Integrirana zaposlitev ima tudi svoje omejitve oziroma negativne plati, ki jih želimo z raziskavo podrobneje raziskati. Na podlagi literature smo ugotovili, da izvajanje integrirane zaposlitve ovirajo neustrezna zakonodaja, previsoka pričakovanja delodajalcev in nizka ozaveščenost o zmožnostih oseb z ZMDR, pomanjkanje ustrezne podpore, osebne težave uporabnikov, težave z zagotavljanjem prevoza in osebne varnosti … (Kos, 2016, Akkerman idr., 2016 in Erbežnik, 2019).

Z raziskavo želimo ugotoviti, s kakšnimi ovirami se VDC-ji, ki izvajajo integrirano zaposlitev, srečujejo najpogosteje.

Na podlagi raziskave iz leta 2015 smo ugotovili, da integrirano zaposlitev izvaja le 34 % vseh VDC-jev (Zaviršek idr., 2015), zato nas je v naši raziskavi zanimalo, kakšni so razlogi, da nekateri VDC-ji integrirane zaposlitve ne izvajajo.

27

V literaturi smo zasledili različne spodbude in predloge sprememb, ki jih strokovnjaki navajajo v povezavi z zaposlovanjem oseb z ZMDR. M. Klančar Golob in M. Rozman (2015) predlagata ureditev zakonske podlage, ustrezno prilagoditev delovnih okolij, uzakonitev strokovne podpore v delovnem okolju, ureditev spodbude podjetjem, uskladitev terminologije in uravnoteženje pričakovanj podjetij in zmožnosti uporabnika. Z raziskavo želimo pridobiti vpogled, kakšna je vizija VDC-jev v Sloveniji glede zaposlovanja oseb z ZMDR v prihodnje in na katerih področjih vidijo možnosti izboljšave.

Primeri dobrih praks dokazujejo, da lahko osebe z ZMDR ustvarjajo zaslužek ter opozarjajo na potrebo po spremembi pogleda na zaposlovanje oseb z MDR (Pravice oseb z intelektualnimi primanjkljaji (2005). Prav zato smo z našo raziskavo želeli izpostaviti različne primere dobrih praks, s katerimi se srečujejo VDC-ji in s tem pokazati zmožnosti teh oseb in spodbuditi spremembo zakonodaje v njihovo dobrobit.

3.2 CILJI RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA 3.2.1 CILJI

Osrednji cilji naše raziskave so:

Osrednji cilji naše raziskave so:

In document 2 TEORETIČNI DEL (Strani 30-0)