Graf 18 (priloga 14) prikazuje primerjavo v strinjanjih učencev o lastni motiviranosti med igrami. Razlike v strinjanjih učencev so se pojavile pri III. izvajanju pri trditvi, da je učencem med igro postalo dolgčas. Pri igri svetlobna zmešnjava se vsi učenci sploh niso strinjali s trditvijo. Pri igri loči ali združi se s trditvijo sploh nista strinjali dve tretjini učencev, četrtina učencev pa se ni niti strinjalo niti se ne strinjalo. Pri igri vrtiljak snovi se je tretjina učencev zelo strinjala, da jim je med igro postalo dolgčas, tretjina učencev se je strinjala.
Učenci so imeli različna strinjanja pri III. izvajanju. Pri igri svetlobna zmešnjava se večina učencev sploh ni strinjala, da jim je do konca igre postalo dolgčas. Pr igri loči ali združi se s trditvijo sploh nista strinjali dve tretjini učencev. Pri igri vrtiljak snovi se je tretjina učencev zelo strinjala, da jim je do konca igre zelo postalo dolgčas, polovica učencev se je strinjala.
Slika 15: Izsek grafa 18: Primerjava strinjanj učencev o lastni motiviranosti med tremi igrami pri treh izvajanjih 2
Razlike v strinjanjih so se pokazale tudi pri III. izvajanju, da so bili učenci lahko pri igranju ustvarjalni. Pri igri svetlobna zmešnjava sta se dve tretjini učencev zelo strinjali s trditvijo, četrtina učencev se je strinjala. Pri igri loči ali združi se je polovica učencev zelo strinjala, da so med igro lahko pokazali ustvarjalnost, četrtina učencev pa se ni niti strinjala niti se ne strinjala. Pri igri vrtiljak snovi se tretjina učencev sploh ni strinjala s trditvijo in 40 % učencev se je zelo strinjalo.
Slika 16: Izsek grafa 18: Primerjava strinjanj učencev o lastni motiviranosti med tremi igrami pri treh izvajanjih 3
Ob primerjavi iger smo zaznali, da so razlike pri pojmovanju tekmovalnosti med soigralci pri
učencev se sploh ni strinjala. Pri igri loči ali združi se dve tretjini učencev sploh nista strinjali, da so s soigralci tekmovali, tretjina učencev se je zelo strinjala. Pri igri vrtiljak snovi se je večina učencev zelo strinjala, da so s soigralci tekmovali. Pri II. izvajanju so bile razlike v strinjanjih pri igri svetlobna zmešnjava in loči ali združi podobni kot pri I. izvajanju. Pri igri vrtiljak snovi se je polovica učencev zelo strinjala, da so s soigralci tekmovali, tretjina učencev se sploh ni strinjala. Pri III. izvajanju se pri igri svetlobna zmešnjava večina učencev sploh ni strinjala, da so s soigralci tekmovali. Pri igri loči ali združi se tretjina učencev sploh ni strinjala s trditvijo, polovica učencev se ni strinjala. Pri igri vrtiljak snovi pa so učenci imeli zelo različna strinjanja.
Največja šibka točka vseh treh iger so navodila in pravila. Učenci so pri vseh treh igrah navajali predloge za spremembe navodil in pravil. Pravila in navodila so bila po II. izvajanju dopolnjena in izboljšana, vendar bi jih bilo vseeno primerno ponovno predelati, poskušati še nekoliko skrajšati njihov obseg in jih napisati še razumljivejše. Šibka točka vseh treh iger je tudi papirno gradivo, ki ga je v igrah kar precej, zato je ob večkratnem igranju hitro zmečkano in/ali raztrgano. Tudi motivacija učencev je bila različna glede na igro in izvajanje. Motivacija učencev je bila nizka pri tistih učencih, ki so igro igrali ponovno, še posebej pri igri vrtiljak snovi. Učencem so bile nekatere naloge tudi težke, zato so pri tem izgubili nekaj situacijskega interesa. Na splošno so bile učencem igre všeč in so jih z veseljem igrali, všeč sta jim bila videz igre in tudi vsebina igre, navajali so tudi, da bi si igre še želeli igrati.
4 SINTEZA REZULTATOV Z RAZPRAVO
V poglavju 3.5 smo podrobno predstavili rezultate iz anketnih vprašalnikov, opazovalnih listov in zapisov učencev o didaktičnih igrah na temi snovi in svetloba. Analiza rezultatov nas pripelje do naslednjih odgovorov na naslednja vprašanja.
RV1: Ali so oblikovane igre primerne za poučevanje svetlobe in snovi v 4. razredu osnovne šole?
Odgovor: Oblikovane igre so primerne za poučevanje svetlobe in snovi v 4. razredu osnovne šole.
Didaktične igre, ki smo jih preizkusili v 4. razredu osnovne šole, so primerne za poučevanje svetlobe in snovi pri predmetu naravoslovje in tehnika. Pri poučevanju učitelji organizirajo pouk v različnih etapah. Različni avtorji uporabljajo nekatera različna poimenovanja etap, vendar so vsem skupne glavne etape uvajanje, obravnava nove učne snovi, ponavljanje in utrjevanje ter preverjanje in ocenjevanje (Strmčnik, 2001; Tomić, 2003; Blažić idr., 2003;
Kramar, 2009)..
Na podlagi rezultatov, ki smo jih predstavili, lahko trdimo, da so igre učencem razumljive, zanimive, da jih zabavajo in da so za njih poučne. Učenci so izrazili, da so jim pripomočki in materiali zanimivi za uporabo (tabela 3, 14, 25, graf 1, 5, 9). Prav tako so igre učence pritegnile k igranju in so jim bile zanimive (tabela 10, 11, 12, 21, 22, 23, 32, 33, 34, graf 3, 7, 11). Učencem so bili všeč vsebina igre, uporaba pripomočkov in materialov in tudi videz igre (tabela 10, 11, 12, 21, 22, 23, 32, 33, 34, graf 3, 7, 11). Učenci so se med igro zabavali (tabela 10, 11, 12, 21, 22, 23, 32, 33, 34, graf 3, 7, 11). Učenci so se za vse tri igre strinjali, da so se ob igranju naučili nekaj novega ter da so igre narejene tako, da so ponavljali učno snov (tabela 12, 23, 34). Da so bile igre primerne za poučevanje, trdijo tudi učenci sami: »igra je bila poučna«, »igra je bila zanimiva«, »še posebej mi je bilo všeč, da smo ob igranju ponavljali učno snov«, »igra je bila zabavna« in »pri igri sem izvedel nekaj novega«.
Učenci morajo za igranje didaktičnih iger svetlobna zmešnjava, loči ali združi in vrtiljak snovi že imeti usvojena znanja, dejstva in posplošitve, zato so te igre primerne za poučevanje v etapi vadenja in urjenja, kjer učenci ponavljajo učno vsebino, pri čemer je urjenje zelo miselno angažirano. Didaktične igre so primerne tudi za poučevanje v etapi pri ponavljanju, saj ob igranju njihova pridobljena znanja in spretnosti lahko postanejo trajna last, z igro pa se prepreči proces pozabljanja. Didaktične igre se lahko uporabijo tudi pri etapi utrjevanja, pri katerem morajo učenci uporabiti tudi svoja védenja in znanja, da lahko pridejo do rešitve pri določenih nalogah v igrah. Didaktične igre pa ne morejo biti uporabljene v etapah uvajanja in pri obravnavi nove učne snovi, saj morajo za igranje že imeti usvojena nekatera znanja.
RV2: Kako učenci ocenjujejo delovno gradivo in pripomočke posamezne didaktične igre pred in po izboljšavah?
Odgovor 2: Učenci so delovno gradivo in pripomočke posamezne didaktične igre ocenili enako pred in po izboljšavah.
Svetlobna zmešnjava
Učenci so ocenili, da so bili vsi pripomočki in materiali, ki so jih potrebovali za delo pri igri svetlobna zmešnjava, na voljo, da so pripomočke znali uporabljati in da so jih uporabljali v skladu z navodili pri vseh treh preizkušanjih (tabela 3, graf 1). Pri opazovanju smo opazili, da so se nekateri učenci igrali s pripomočki, tudi če v navodilih ni bilo zapisano, da jih uporabijo.
spoznavanju s pripomočki so učenci nekatere pripomočke uničili, saj niso vedeli, kako z njimi pravilno ravnati. Glede pripomočkov so učenci pri I. izvajanju navajali, da bi pri igri potrebovali nekatere pripomočke (pametni telefon, namizno svetilko, ogledalo, itd.), čeprav so imeli vse pripomočke na voljo. Večina učencev se je zelo strinjala oz. strinjala, da so morali za dodatne pripomočke in materiale prositi učiteljico, kljub temu, da so v kompletih iger imeli vse na voljo. Njihovo strinjanje, da so morali za dodatne pripomočke in materiale prositi učiteljico, je bilo povsem nasprotno pri drugih dveh izvajanjih (tabela 3, graf 1).
Ocene učencev glede obstojnosti in kvalitete igre so bile, da je ta videti sestavljena iz trpežnih materialov, da so pripomočki in sama igra do konca igre ostali nepoškodovani in da se gradivo iz papirja ni raztrgalo in/ali zmečkalo (tabela 4, 5, 6). Učenci so takšno mnenje podali pred in po dopolnitvah in izboljšavah. Pred izboljšavami so nekateri navajali, da bi bila igra bolj trpežna, obstojnejša in kvalitetnejša, če bi bila narejena iz lesa, kartona, plastike, ter da se je igra poškodovala zaradi grdega ravnanja sošolcev ali med prepirom. Pri opazovanju smo opazili, da se je skoraj vso gradivo iz papirja po I. izvajanju zmečkalo in je bilo popisano.
Obstojno papirno gradivo je bilo le tisto, ki je bilo plastificirano. Učenci so z vsakim naslednjim izvajanjem z igro lepše ravnali. Pri III. izvajanju je igra ostala nepoškodovana, noben pripomoček ni bil poškodovan, papirno gradivo se ni zmečkalo in/ali raztrgalo.
Loči ali združi
Učenci so pri vseh treh izvajanjih za igro loči ali združi ocenili,da so bili vsi pripomočki in materiali, ki so jih potrebovali, na voljo, da so pripomočke znali uporabljati in da so jih uporabljali v skladu z navodili (tabela 14, graf 5). Ob I. izvajanju so se učenci želeli spoznati s pripomočki in materiali, še preden so prebrali navodila, v eni skupini pa so vse pripomočke in materiale zložili iz škatle. Pri vseh izvajanjih se večina učencev sploh ni strinjala oz. se ni strinjala, da so morali za dodatne pripomočke in materiale prosti učiteljico. Nekaj učencev je pri prvih dveh izvajanjih vseeno navedlo, da bi za delo potrebovali več filtrirnih listkov in uteži, čeprav je bilo vse na voljo.
Glede obstojnosti in kvalitete igre je večina učencev pri vseh treh izvajanjih ocenila, da je igra videti sestavljena iz trpežnih materialov, da so pripomočki in sama igra do konca igre ostali nepoškodovani in da se gradivo iz papirja ni raztrgalo in/ali zmečkalo (tabela 15, 16, 17).
Kljub temu smo pri prvih dveh izvajanjih opazili, da se je papirno gradivo zmečkalo, nekaj je bilo umazanega in mokrega, nekaj pa je bilo po nepotrebnem popisanega. Učenci so pri prvih dveh izvajanjih navajali, da bi bila igra obstojnejša, če bi bila narejena iz trših materialov;
tršega papirja ali kartona.
Vrtiljak snovi
Tudi pri igri vrtiljak snovi je večina učencev pri vseh treh preizkušanjih ocenila, da so bili vsi pripomočki in materiali, ki so jih potrebovali za delo, na voljo, da so pripomočke za delo znali uporabljati in da so jih uporabljali v skladu z navodili (tabela 25, graf 9). Učenci so se strinjali, da jim za dodatne pripomočke in materiale ni bilo potrebno prositi učiteljice (tabela 25, graf 9). Večina učencev je ocenila, da je igra videti sestavljena iz trpežnih materialov (tabela 26, 27, 28), vendar smo opazili, da se je nekaj listkov in igralno kolo strgalo in
in spetega v spiralo za lažje branje, da so bili pripomočki okrepljeni ali narejeni iz trdnejših materialov, kot so bili poprej.
RV3: Kakšna je motiviranost učencev za igranje pred in po dopolnitvah in izboljšavah treh didaktičnih iger?
Odgovor 3: Motiviranost učencev za igranje je bila pred in po dopolnitvah in izboljšavah treh didaktičnih iger enaka.
Da didaktične igre pozitivno vplivajo na motivacijo učencev, sta raziskovali Maja Mesec in Katja Klodič. Ugotovili sta, da so imeli učenci pri tradicionalnem poučevanju visoko motivacijo v uvodnem delu ure in v sklepni dejavnosti, medtem ko so imeli pri poučevanju z didaktično igro, kjer je bil pouk zasnovan z raznolikimi aktivnostmi, učenci skozi celoten potek učne ure visoko motivacijo in usmerjeno pozornost (Klodič, 2015; Mesec, 2015). Tudi K. Zupančič je ugotovila, da didaktične igre prispevajo k večji motivaciji in zbranosti učencev pri pouku (Zupančič, 2011).
Ugotovili smo, da se je pri vseh preizkušanjih in pri vseh treh igrah večina učencev že pred začetkom igre zelo želela igrati (tabela 13, 24, 35 graf 4, 8, 12). Veselili so se igre že pred začetkom. Pri branju obsežnejših navodil in pravil je učencem motivacija za igro nekoliko padla, saj so morali veliko razmišljanja posvetiti razumevanju navodil in pravil, da so lahko začeli z igro. Ker pa so si igranja želeli, so dovolj dobro in dovolj hitro doumeli težka pravila in navodila, lahko so pričeli z igro, njihova motivacija za igro pa je ostala dovolj velika, da niso odnehali že pred pričetkom igre. Nalog za reševanje pri igrah svetlobna zmešnjava in loči ali združi je bilo veliko, nekatere pa so bile obsežne, zato učencem med igro in do konca igre ni postalo dolgčas. Pri igri svetlobna zmešnjava je bila zaposlenost učenca zelo odvisna od njegove vloge, zato učenci, ki so imeli vlogo bankirja, niso vselej imeli zaposlitve. Učencem je tako med igro lahko postalo dolgčas, vendar so nekateri učenci v skupinah opazili dolgočasje in svojega sošolca povabili k reševanju naloge. Dolgčas je bilo učencem, ki so pri ponovnem preizkušanju igrali igro vrtiljak snovi. Igra je manj obsežna, navodila in pravila za igro so krajša, manj obsežna in lažje razumljiva, zato so učenci hitreje pričeli z igro in pri vsakem preizkušanju igro igrali dvakrat. Torej, ko so učenci igro igrali tretjič in četrtič, se jim ta ni zdela več zanimiva in zabavna, zato jim je postalo dolgčas in jim je padla motivacija za igro.
Pred dopolnitvami in izboljšavami pri igri svetlobna zmešnjava se je večina učencev zelo želela igrat že pred začetkom (tabela 13, graf 4). Kar četrtini učencem je med igro in do konca igre postalo dolgčas (tabela 13, graf 4). Po dopolnitvah so se vsi učenci zelo strinjali, da so se pred začetkom igre zelo želeli igrati (tabela 13, graf 4). Večini učencem med igro in do konca igre ni postalo dolgčas (tabela 13, graf 4). Z vsakim naslednjim izvajanjem so učenci izražali vse manj strinjanja, da so s soigralci tekmovali in da je bilo tekmovanje med njimi resno (tabela 13, graf 4). Učence je igra pritegnila tudi k razmišljanju in ustvarjalnosti (tabela 13, graf 4). Učenci so pri I. in II. izvajanju navajali, da jim ni postalo dolgčas. Tisti, ki jim je med igranjem postalo dolgčas, so navajali razloge: »zato ker nismo sodelovali«, »ker nisem imel kaj za početi (npr. izvajanje poskusov)« in »niso dobre vloge«.
Pred dopolnitvami in izboljšavami pri igri loči ali združi so se vsi učenci zelo želeli igrati že pred začetkom (tabela 24, graf 8). Polovici učencem med igro in do konca igre ni postalo dolgčas (tabela 24, graf 8). Po dopolnitvah in izboljšavah se četrtina učencev ni mogla odločiti, ali so se pred začetkom igre zelo želeli igrati (tabela 24, graf 8). Dvema tretjinama učencem med igro in do konca igre ni postalo dolgčas (tabela 24, graf 8). V večini so učenci
igranjem postalo dolgčas, so navajali razloge: »ker sem to igro že igrala«, »ker ni bila tako zelo zabavna« in »malo poskusov«.
Pred dopolnitvami in izboljšavami pri igri vrtiljak snovi se je večina učencev zelo želela igrati (tabela 35, graf 12). Večini učencem med igro in do konca igre ni postalo dolgčas (tabela 35, graf 12). Po dopolnitvah in izboljšavah se dva učenca nista želela igrati že pred začetkom igre (tabela 35, graf 12). Dvema tretjinama učencev je med igro postalo dolgčas, do konca igre pa je postalo dolgčas večini učencev (tabela 35, graf 13). Z vsakim naslednjim izvajanjem je bilo med soigralci manj tekmovanja. Učenci so se v večini tudi strinjali, da so morali med igro veliko razmišljati (tabela 35, graf 12). Večina učencev je v komentarje zapisala, da jim med igro ni postalo dolgčas. Tisti, ki jim je med igranjem postalo dolgčas, so navajali razloge: »ko enkrat zmagaš ti postane dolgčas«, »ker sem moral dolgo čakati«, »ker smo se kregali« in
»ker se mi je spalo in dolgo sem čakal na vrsto«.
Učenci so bili med igranjem zelo miselno aktivni in v večini so se tudi sami strinjali, da so morali med igro veliko razmišljati. To je učence zaposlilo, pokazati so morali veliko svojega znanja in spretnosti. Ponekod se je pokazalo, da so učenci lahko pokazali tudi ustvarjalnost.
Učenci so med igro med seboj lepo sodelovali, si pomagali in skupaj reševali naloge, ki so jim bile zadane. Tudi učenci sami so se v večini strinjali, da so s svojimi soigralci veliko sodelovali. Učenci so imeli deljena mnenja glede tega, da so s soigralci med seboj tekmovali in da je bilo tekmovanje med njimi zelo resno. Tekmovalnost je bila odvisna predvsem od igre. Pri igri loči ali združi je bolj poudarjeno sodelovanje, saj so učenci v igri razdeljeni v dve skupini, ki morata med seboj sodelovati, da lahko dosežeta skupen cilj, to je rešiti skupno misel. Pri igrah svetlobna zmešnjava in vrtiljak snovi je poudarek tudi na tekmovalnosti, saj je pri igri vrtiljak snovi cilj, kdo prej pride do konca na cilj, pri igri svetlobna zmešnjava pa je učenčev cilj, da bi dosegel čim več točk in s tem pridobil čim višjo stopnjo. Velik motivator za igranje, skupen vsem učencem, je bilo priti do cilja, zmagati, osvojiti največ točk in s tem najvišjo stopnjo ter rešiti skupno misel. Učenci so v večini tudi izrazili, da bi takšno igro še želeli igrati (tabela 10, 11, 12, 21, 22, 23, 32, 33, 34, graf 3, 7, 11).
5 ZAKLJUČEK
Močnejši si, kot se zdiš, pogumnejši si, kot verjameš, in bistrejši si, kot misliš.
(Christipher Robin) V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej predstavili igro, zgodovino in različne teorije igre. Osredinili smo se na didaktično igro, kar je bil tudi osrednji del magistrskega dela. Velik del smo posvetili načrtovanju in izvedbi didaktične igre, saj je bil eden izmed glavnih ciljev oblikovati in izdelati tri didaktične igre na temi snovi in svetloba. Nekaj besed smo zato namenili tudi temi snovi in svetloba ter ciljem, ki so povezani s tema temama.
Namen praktičnega dela je bil izdelati tri didaktične igre, jih dopolniti in izboljšati na osnovi analize zbranih podatkov.
V praktičnem delu smo v treh sekvencah s tremi izdelanimi didaktičnimi igrami preverjali, ali so oblikovane igre primerne za poučevanje svetlobe in snovi v 4. razredu osnovne šole.
Preverili smo tudi delovno gradivo in pripomočke posamezne didaktične igre pred in po izboljšavah ter motiviranost učencev za igranje pred in po dopolnitvah in izboljšavah iger. Da bi dobili potrebne informacije, smo igre preizkusili v 4. razredu s 26 učenci izbrane mestne šole. Učenci so po vsakem igranju izpolnili anketni vprašalnik, med igro so zapisovali predloge za izboljšave in spremembe, podatke pa smo pridobili tudi z opazovanjem.
Ugotovili smo:
- da so oblikovane igre primerne za poučevanje svetlobe in snovi v 4. razredu osnovne šole, didaktične igre so primerne za poučevanje v etapah vadenja in urjenja, ponavljanja ter utrjevanja (poglavje 4: Odgovor 1 na RV1);
- da so učenci delovno gradivo in pripomočke posamezne didaktične igre ocenili enako pred in po izboljšavah, učenci pa posameznih izboljšav pri pripomočkih in delovnem gradivu niso posebej zaznali, saj so igre vsebinsko za njih ostale nespremenjene (poglavje 4: Odgovor 2 na RV2);
- da je bila motiviranost učencev za igranje pred in po dopolnitvah in izboljšavah treh didaktičnih iger enaka (poglavje 4: Odgovor 3 na RV3).
Rezultati so pokazali, da so igre primerne za poučevanje svetlobe in snovi v 4. razredu osnovne šole, vendar so pri eni igri (vrtiljak snovi) učenci po dopolnitvah in izboljšavah pokazali, da jim je kljub temu med igro in do konca igre postalo dolgčas. Izdelane igre so bile
Rezultati so pokazali, da so igre primerne za poučevanje svetlobe in snovi v 4. razredu osnovne šole, vendar so pri eni igri (vrtiljak snovi) učenci po dopolnitvah in izboljšavah pokazali, da jim je kljub temu med igro in do konca igre postalo dolgčas. Izdelane igre so bile