Vsi odrasli so bili nekoč otroci, toda le redki se tega spominjajo.
(Mali princ) Predmet naravoslovje in tehnika v 4. in 5. razredu osnovne šole nadgrajuje predmet spoznavanje okolja iz prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V tem predmetu so tesno povezana področja naravoslovja, tehnike in tehnologije. Predmet je usmerjen v razvoj in nadgradnjo temeljnega naravoslovnega in tehničnega znanja, spretnosti ter stališč, ki učencem omogočajo vključevanje v družbo s pridobljenim znanjem in spretnostmi, ki jih uporabijo v različnih situacijah in pri reševanju problemov. Predmet omogoča učencem, da svoje naravoslovno in tehnično znanje ter spretnosti uporabljajo za razumevanje, razlago in reševanje različnih situacij in vprašanj s področja naravoslovja in tehnike (Vodopivec, Popotnik, Gostinčar Blagotinšek, Skribe Dimec in Balon, 2011).
Pri naravoslovju in tehniki imajo učenci možnost in priložnost naravo in tehniko izkustveno
pojavov. Učenci pri predmetu tudi raziskujejo, zastavljajo vprašanja, oblikujejo domneve, načrtujejo poskuse, zbirajo podatke, jih obdelujejo in interpretirajo, oblikujejo zaključke ter sporočajo svoje ugotovitve. Učenci z naravnimi pojavi tudi eksperimentirajo, kar jim omogoči spoznavanje poteka pojavov (Vodopivec idr., 2011).
Operativni cilji predmeta naravoslovje in tehnika se delijo na obvezne in izbirne operativne cilje. Obsegajo zapise konkretnih ciljev glede na vsebinska področja oz. teme in sklope.
Operativni cilji so zasnovani po tematskih sklopih. V spodnji tabeli so prikazana vsebinska področja oz. teme in sklopi za 4. in 5. razred.
Tabela 1: Vsebinska področja oziroma teme in sklopi v učnem načrtu pri predmetu naravoslovje in tehnika (2011) v 4. in 5. razredu
4. razred 5. razred
Snovi
- razvrščanje snovi in lastnosti snovi - spreminjanje lastnosti snovi
Snovi
- shranjevanje snovi
- snovi v naravi (voda, prst, zrak) Sile in gibanje
- premikanje in prevažanje - gibanje zemlje
Sile in gibanje
- naprave in stroji (konstrukcijske zbirke) Pojavi
- pretakanje snovi
Pojavi
- tekočine tečejo - toplota in temperatura - veter
- razvrščanje živih bitij - rast in razvoj
Živa bitja
- živa bitja izmenjujejo snovi z okolico in jih spreminjajo
- prehranjevalne verige in spleti
Iz učnega načrta za naravoslovje in tehniko je razvidno, da se učenci 4. razreda ponovno srečajo s snovmi in svetlobo ter nadgrajujejo svoje pridobljeno znanje iz prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V naslednjih dveh podpoglavjih (poglavje 2.6.1 in 2.6.2) bomo podrobneje predstavili operativne učne cilje pri predmetu naravoslovje in tehnika v 4. in 5.
razredu. Posvetili se bomo predvsem ciljem v povezavi s tematskima sklopoma snovi in svetloba v 4. razredu.
2.6.1 Svetloba in učni cilji
Ni res, da je eno samo sonce in da samo ono greje.
Sonc je na Zemlji in nebu, da jih nihče ne prešteje.
(Tone Pavček) Učenci se posredno in neposredno s svetlobo srečajo pri spoznavanju okolja v 3. razredu. Pri
vmes mrak. Učijo se razložiti, zakaj se dan in noč razlikujeta po osvetljenosti. Dokazujejo, da telesa vidimo, če svetloba prihaja od njih v naše oči, in razlagajo soodvisnost lege svetila in osvetljenega predmeta glede na velikost in lego sence. Prikažejo, da se svetlobni žarki iz svetila širijo naravnost in na vse strani, ter ugotavljajo in razlagajo razlike med prisojno in osojno lego. Razlagajo tudi, zakaj nastanejo lunine mene, in na modelu pokažejo lunin in sončni mrk. Torej so nekatere vsebine, ki jih obravnavajo, gibanje zemlje, nastanek dneva in noči/mrak, prisojna in osojna stran, vidljivost teles in senca (Vodopivec idr., 2011).
2.6.2 Snovi in učni cilji
Igra je nujni korak na poti od nezrelosti do čustvene zrelosti. Vsakdo, ki v otroštvu ni imel priložnosti za igro, jih bo kot odrasel človek še vedno iskal.
(Margaret Lowenfeld) V učnih načrtih za spoznavanje okolja in naravoslovje in tehniko je v primerjavi z učnimi cilji za svetlobo namenjenih več učnih ciljev za učno temo snovi. Učenci pri spoznavanju okolja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v 1. razredu spoznajo lastnosti, po katerih ločimo trdne snovi in tekočine. Učenci vedo, da so predmeti sestavljeni iz ene ali več snovi in da obstajajo snovi z nevarnimi lastnostmi, ki so lahko tudi nevarne za živa bitja. V 2. razredu učenci vedo, da se pri mešanju snovi lahko spreminjajo lastnosti sestavin ali pa ne. Znajo opisati in razlikovati snovi ter jih razvrščati po njihovih lastnostih (npr.: plovnost, trdota).
Znajo tudi pripraviti zmesi in uporabljati postopke za njihovo ločevanje, razlikujejo različna agregatna stanja vode in vedo, da so nekateri pojavi obrnljivi, nekateri pa ne. Učenci znajo tudi dokazati, da se pri nekaterih pojavih lahko spremenijo lastnosti snovi, spoznajo pa tudi osnovne oznake za nevarne lastnosti. V 3. razredu se naučijo, kaj vpliva na spreminjanje lastnosti snovi, poznajo spreminjanje lastnosti snovi pri segrevanju in znajo meriti temperaturo. Poznajo lastnosti zraka in njegov pomen za dihanje in gorenje in razumejo pomen osnovnih oznak za nevarne lastnosti snovi. Pri temi snovi vedo tudi, da iz nekaterih snovi v tovarnah in delavnicah izdelujejo uporabne izdelke, in vedo, da ob proizvodnji in vsakdanjem življenju nastajajo odpadki, za katere je treba poskrbeti, ter da nekatere odpadke lahko ponovno uporabimo. Vsebine, ki jih učenci obravnavajo na temo snovi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, so: predmeti in snovi ter njihove lastnosti, osnovne skupine nevarnih snovi, trdne snovi in tekočine. Obravnavajo tudi zmesi, lastnosti zmesi, spreminjanje lastnosti snovi pri pojavih, obrnljivi in neobrnljivi pojavi in oznake za nevarne lastnosti snovi.
Med vsebinami so tudi vplivi na spreminjanje lastnosti snovi in merjenje temperature (Kolar idr., 2011).
Tudi pri temi snovi učenci v 4. razredu nadgradijo svoje znanje iz prvega vzgojno-izobraževalnega dela pri predmetu naravoslovje in tehnika. Pri učnem sklopu razvrščanje snovi in lastnosti snovi znajo učenci razvrstiti, uvrstiti in urediti snovi po njihovih lastnostih, pojasniti povezanost lastnosti snovi z njihovo uporabo, razložiti pomen simbolov za označevanje nevarnih snovi ter jih prepoznati na izdelkih za vsakdanjo rabo. Znajo tudi pojasniti tehnične in tehnološke lastnosti gradiv (npr.: trdnost, propustnost, cepljivost, gnetljivost) in ugotoviti bistvene značilnosti prepustnih in neprepustnih snovi za vodo in zrak.
Učenci znajo prikazati in dokazati, da so med magnetom in železom privlačne sile, med magneti privlačne in odbojne sile, dokazati, da nekatere snovi prevajajo električni tok, nekatere pa ne, ter raziskati možnosti uporabe magnetov (Vodopivec idr., 2011).
Učenci znajo pri učnem sklopu spreminjanje lastnosti snovi prikazati, da se zmesi lahko ločijo na različne načine in da nekatere zmesi težko ločimo na sestavine. Znajo opisati primere mešanja in ločevanja snovi v naravi ter dokazati, da segrevanje in ohlajanje povzročata
škodljivost divjih odlagališč, vrednotiti pomen urejenih odlagališč in dokazati, da se odpadki lahko uporabljajo kot surovine (organski odpadki, papir, plastika, kovine). Poznati morajo tudi nevarne odpadke, ki spadajo na posebna odlagališča (baterije, zdravila, barvila idr.).
Vsebine, ki jih učenci obravnavajo v 4. razredu pri temi snovi, so: trdne snovi, kapljevine in plini, trdota, plastičnost, prožnost, cepljivost, magnetne lastnosti snovi in električna prevodnost snovi (Vodopivec idr., 2011).
3 EMPIRIČNI DEL
V empiričnem delu magistrskega dela je predstavljena raziskava o zasnovi in evalvaciji didaktičnih iger za poučevanje tematskih sklopov snovi in svetloba pri predmetu naravoslovje in tehnika v 4. razredu osnove šole. Opredeljen je raziskovalni problem, cilji raziskave in raziskovalna vprašanja. Predstavljene so raziskovalne metode in pristopi, vzorec ter postopek zbiranja podatkov. Sledijo zasnovane in izdelane igre ter potek dela v razredu z metodo poučevanja z didaktičnimi igrami. Empirični del je sklenjen z rezultati in interpretacijo rezultatov.