Primerjava rezultatov med igrami

V prejšnjih podpoglavjih (3.5.1, 3.5.2 in 3.5.3) smo predstavili rezultate za posamezne igre. V nadaljevanju se bomo osredinili na primerjavo rezultatov med igrami in izpostavili nekaj pomembnih razlik, ki so se pojavile.

a) Pripomočki in material

Slika 7: Izsek grafa 13: Primerjava strinjanj učencev o pripomočkih in materialih med tremi igrami pri treh izvajanjih

Graf 13 (priloga 9) prikazuje primerjavo strinjanj o pripomočkih in materialih med vsemi tremi igrami pri vseh treh izvajanjih. Razlike med igrami so se pokazale pri III. izvajanju, kjer so je pri igri svetlobna zmešnjava in vrtiljak snovi večina učencev strinjala, da so pripomočke in materiale uporabljali v skladu z navodili. Pri igri loči ali združi sta se s trditvijo zelo strinjali dve tretjini učencev.

Razlika med igrami se je pokazala tudi pri I. izvajanju pri trditvi, da so morali učenci o dodatnih pripomočkih in materialih prositi učiteljico. Pri igri svetlobna zmešnjava se je tretjina učencev zelo strinjala s trditvijo, tretjina učencev se je strinjala in četrtina učencev se ni niti strinjala niti se ne strinjala. Pri igri loči ali združi se tretjina učencev sploh ni strinjala, da so morali za dodatne pripomočke in materiale prositi učiteljico, tretjina učencev se ni strinjala. Pri igri vrtiljak snovi se večina učencev sploh ni strinjala s trditvijo.

b) Obstojnost in kvaliteta

Slika 8: Izsek grafa 14: Primerjava strinjanj učencev o obstojnosti in kvaliteti med tremi

Slika 9: Izsek grafa 14: Primerjava strinjanj učencev o obstojnosti in kvaliteti med tremi igrami pri I. in II. izvajanju 2

Učenci so imeli različna strinjanja tudi pri II. izvajanju o tem, da se gradivo iz papirja ni raztrgalo in/ali zmečkalo. Pri igri svetlobna zmešnjava so se vsi učenci zelo strinjali s trditvijo. Pri igri loči ali združi sta se dve tretjini učencev zelo strinjali, da se gradivo iz papirja ni raztrgalo in/ali zmečkalo. Pri igri vrtiljak snovi se je tretjina učencev zelo strinjala s trditvijo in tretjina učencev se ni niti strinjala niti se ne strinjala.

Slika 10: Izsek grafa 15: Primerjava strinjanj učencev o obstojnosti in kvaliteti med tremi igrami pri III. izvajanju

V grafu 15 (priloga 11) so predstavljeni rezultati III. izvajanja. Razlike v strinjanju so se pokazale pri trditvi, da je igra videti sestavljena iz trpežnih in neuničljivih materialov. Pri igri svetlobna zmešnjava se je večina učencev zelo strinjala s trditvijo. Pri igri loči ali združi se je četrtina učencev zelo strinjala, da je igra videti sestavljena iz trpežnih in neuničljivih materialov, tretjina učencev se je strinjala in četrtina učencev se ni niti strinjala niti se ne strinjala. Pri igri vrtiljak snovi se je večina učencev zelo strinjala s trditvijo.

c) Navodila in pravila

Slika 11: Izsek grafa 16: Primerjava strinjanj učencev o navodilih in pravilih med tremi igrami pri treh izvajanjih

Graf 16 (priloga 12) prikazuje primerjavo strinjanj med igrami o navodilih in pravilih. Razlike med igrami so se pokazale pri vseh treh izvajanjih pri trditvi, da so morali učenci o dodatnih navodilih pred/med igro vprašati učiteljico. Pri I. izvajanju so se pokazale razlike med igro svetlobna zmešnjava, loči ali združi in igro vrtiljak snovi, pri čemer se je pri igri svetlobna zmešnjava s trditvijo zelo strinjala četrtina učencev in strinjala tretjina učencev. Pri igri loči ali združi se je polovica učencev zelo strinjala, da so morali o dodatnih navodilih pred/med igro vprašati učiteljico, medtem ko se pri igri vrtiljak snovi večina učencev sploh ni strinjala, da so morali o dodatnih navodilih pred/med igro vprašati učiteljico. Takšni razliki sta se pokazali tudi pri II. in III. izvajanju.

Slika 12: Izsek grafa 16: Primerjava strinjanj učencev o navodilih in pravilih med tremi igrami pri treh izvajanjih 2

Ob primerjavi iger smo zaznali, da so razlike pri pojmovanju samostojnosti igranja igre. Pri I.

izvajanju se pri igri svetlobna zmešnjava polovica učencev sploh ni strinjala, da so igro igrali samostojno, tretjina učencev se je strinjala. Pri igri loči ali združi se je polovica učencev zelo strinjala s trditvijo, četrtina učence se sploh ni strinjala. Pri igri vrtiljak snovi pa so se vsi učenci zelo strinjali, da so igro igrali samostojno. Pri II. izvajanju so bili rezultati in razlike podobni. Pri III. izvajanju sta se pri igri svetlobna zmešnjava dve tretjini učencev zelo strinjali, da so igro igrali samostojno, tretjina učencev se je strinjala. Pri igri loči ali združi se je tretjina učencev zelo strinjala s trditvijo, tretjina učencev pa se ni niti strinjala niti se ne strinjala. Pri igri vrtiljak snovi se je s trditvijo zelo strinjala polovica učencev.

d) Privlačnost in zanimivost

Slika 13: Izsek grafa 17: Primerjava strinjanj učencev o privlačnosti in zanimivosti med tremi igrami pri treh izvajanjih

V grafu 17 (priloga 13) je predstavljena primerjava strinjanj med igrami o privlačnosti in zanimivosti. Učenci so imeli različna strinjanja pri trditvi, da so naloge prelahke pri vseh treh izvajanjih med tremi igrami. Pri I. izvajanju se pri igri svetlobna zmešnjava polovica učencev ni niti strinjala niti se ne strinjala, da so naloge prelahke, ostali učenci so imeli različna strinjanja. Pri igri loči ali združi se četrtina učencev sploh ni strinjala s trditvijo, četrtina učencev se ni strinjala in tretjina učencev se je zelo strinjala. Pri igri vrtiljak snovi se tretjina učencev sploh ni strinjala, 40 % učencev pa se ni strinjalo, da so naloge prelahke. Pri II.

izvajanju so bile razlike v strinjanjih pri igri svetlobna zmešnjava in loči ali združi podobne.

Pri igri vrtiljak snovi se tretjina učencev sploh ni strinjala, da so naloge prelahke, tretjina učencev se je strinjala. Pri III. izvajanju se pri igri svetlobna zmešnjava tretjina učencev sploh ni strinjala, da so naloge prelahke, tretjina učencev pa se je zelo strinjala. Pri igri loči ali združi se tretjina učencev sploh ni strinjala s trditvijo, tretjina učencev se ni strinjala. Pri igri vrtiljak snovi se petina učencev sploh ni strinjala, da so naloge prelahke, tretjina učencev se je strinjala in tretjina učencev se je zelo strinjala.

e) Motiviranost

Slika 14: Izsek grafa 18: Primerjava strinjanj učencev o lastni motiviranosti med tremi igrami pri treh izvajanjih 1

Graf 18 (priloga 14) prikazuje primerjavo v strinjanjih učencev o lastni motiviranosti med igrami. Razlike v strinjanjih učencev so se pojavile pri III. izvajanju pri trditvi, da je učencem med igro postalo dolgčas. Pri igri svetlobna zmešnjava se vsi učenci sploh niso strinjali s trditvijo. Pri igri loči ali združi se s trditvijo sploh nista strinjali dve tretjini učencev, četrtina učencev pa se ni niti strinjalo niti se ne strinjalo. Pri igri vrtiljak snovi se je tretjina učencev zelo strinjala, da jim je med igro postalo dolgčas, tretjina učencev se je strinjala.

Učenci so imeli različna strinjanja pri III. izvajanju. Pri igri svetlobna zmešnjava se večina učencev sploh ni strinjala, da jim je do konca igre postalo dolgčas. Pr igri loči ali združi se s trditvijo sploh nista strinjali dve tretjini učencev. Pri igri vrtiljak snovi se je tretjina učencev zelo strinjala, da jim je do konca igre zelo postalo dolgčas, polovica učencev se je strinjala.

Slika 15: Izsek grafa 18: Primerjava strinjanj učencev o lastni motiviranosti med tremi igrami pri treh izvajanjih 2

Razlike v strinjanjih so se pokazale tudi pri III. izvajanju, da so bili učenci lahko pri igranju ustvarjalni. Pri igri svetlobna zmešnjava sta se dve tretjini učencev zelo strinjali s trditvijo, četrtina učencev se je strinjala. Pri igri loči ali združi se je polovica učencev zelo strinjala, da so med igro lahko pokazali ustvarjalnost, četrtina učencev pa se ni niti strinjala niti se ne strinjala. Pri igri vrtiljak snovi se tretjina učencev sploh ni strinjala s trditvijo in 40 % učencev se je zelo strinjalo.

Slika 16: Izsek grafa 18: Primerjava strinjanj učencev o lastni motiviranosti med tremi igrami pri treh izvajanjih 3

Ob primerjavi iger smo zaznali, da so razlike pri pojmovanju tekmovalnosti med soigralci pri

učencev se sploh ni strinjala. Pri igri loči ali združi se dve tretjini učencev sploh nista strinjali, da so s soigralci tekmovali, tretjina učencev se je zelo strinjala. Pri igri vrtiljak snovi se je večina učencev zelo strinjala, da so s soigralci tekmovali. Pri II. izvajanju so bile razlike v strinjanjih pri igri svetlobna zmešnjava in loči ali združi podobni kot pri I. izvajanju. Pri igri vrtiljak snovi se je polovica učencev zelo strinjala, da so s soigralci tekmovali, tretjina učencev se sploh ni strinjala. Pri III. izvajanju se pri igri svetlobna zmešnjava večina učencev sploh ni strinjala, da so s soigralci tekmovali. Pri igri loči ali združi se tretjina učencev sploh ni strinjala s trditvijo, polovica učencev se ni strinjala. Pri igri vrtiljak snovi pa so učenci imeli zelo različna strinjanja.

Največja šibka točka vseh treh iger so navodila in pravila. Učenci so pri vseh treh igrah navajali predloge za spremembe navodil in pravil. Pravila in navodila so bila po II. izvajanju dopolnjena in izboljšana, vendar bi jih bilo vseeno primerno ponovno predelati, poskušati še nekoliko skrajšati njihov obseg in jih napisati še razumljivejše. Šibka točka vseh treh iger je tudi papirno gradivo, ki ga je v igrah kar precej, zato je ob večkratnem igranju hitro zmečkano in/ali raztrgano. Tudi motivacija učencev je bila različna glede na igro in izvajanje. Motivacija učencev je bila nizka pri tistih učencih, ki so igro igrali ponovno, še posebej pri igri vrtiljak snovi. Učencem so bile nekatere naloge tudi težke, zato so pri tem izgubili nekaj situacijskega interesa. Na splošno so bile učencem igre všeč in so jih z veseljem igrali, všeč sta jim bila videz igre in tudi vsebina igre, navajali so tudi, da bi si igre še želeli igrati.

4 SINTEZA REZULTATOV Z RAZPRAVO

V poglavju 3.5 smo podrobno predstavili rezultate iz anketnih vprašalnikov, opazovalnih listov in zapisov učencev o didaktičnih igrah na temi snovi in svetloba. Analiza rezultatov nas pripelje do naslednjih odgovorov na naslednja vprašanja.

RV1: Ali so oblikovane igre primerne za poučevanje svetlobe in snovi v 4. razredu osnovne šole?

Odgovor: Oblikovane igre so primerne za poučevanje svetlobe in snovi v 4. razredu osnovne šole.

Didaktične igre, ki smo jih preizkusili v 4. razredu osnovne šole, so primerne za poučevanje svetlobe in snovi pri predmetu naravoslovje in tehnika. Pri poučevanju učitelji organizirajo pouk v različnih etapah. Različni avtorji uporabljajo nekatera različna poimenovanja etap, vendar so vsem skupne glavne etape uvajanje, obravnava nove učne snovi, ponavljanje in utrjevanje ter preverjanje in ocenjevanje (Strmčnik, 2001; Tomić, 2003; Blažić idr., 2003;

Kramar, 2009)..

Na podlagi rezultatov, ki smo jih predstavili, lahko trdimo, da so igre učencem razumljive, zanimive, da jih zabavajo in da so za njih poučne. Učenci so izrazili, da so jim pripomočki in materiali zanimivi za uporabo (tabela 3, 14, 25, graf 1, 5, 9). Prav tako so igre učence pritegnile k igranju in so jim bile zanimive (tabela 10, 11, 12, 21, 22, 23, 32, 33, 34, graf 3, 7, 11). Učencem so bili všeč vsebina igre, uporaba pripomočkov in materialov in tudi videz igre (tabela 10, 11, 12, 21, 22, 23, 32, 33, 34, graf 3, 7, 11). Učenci so se med igro zabavali (tabela 10, 11, 12, 21, 22, 23, 32, 33, 34, graf 3, 7, 11). Učenci so se za vse tri igre strinjali, da so se ob igranju naučili nekaj novega ter da so igre narejene tako, da so ponavljali učno snov (tabela 12, 23, 34). Da so bile igre primerne za poučevanje, trdijo tudi učenci sami: »igra je bila poučna«, »igra je bila zanimiva«, »še posebej mi je bilo všeč, da smo ob igranju ponavljali učno snov«, »igra je bila zabavna« in »pri igri sem izvedel nekaj novega«.

Učenci morajo za igranje didaktičnih iger svetlobna zmešnjava, loči ali združi in vrtiljak snovi že imeti usvojena znanja, dejstva in posplošitve, zato so te igre primerne za poučevanje v etapi vadenja in urjenja, kjer učenci ponavljajo učno vsebino, pri čemer je urjenje zelo miselno angažirano. Didaktične igre so primerne tudi za poučevanje v etapi pri ponavljanju, saj ob igranju njihova pridobljena znanja in spretnosti lahko postanejo trajna last, z igro pa se prepreči proces pozabljanja. Didaktične igre se lahko uporabijo tudi pri etapi utrjevanja, pri katerem morajo učenci uporabiti tudi svoja védenja in znanja, da lahko pridejo do rešitve pri določenih nalogah v igrah. Didaktične igre pa ne morejo biti uporabljene v etapah uvajanja in pri obravnavi nove učne snovi, saj morajo za igranje že imeti usvojena nekatera znanja.

RV2: Kako učenci ocenjujejo delovno gradivo in pripomočke posamezne didaktične igre pred in po izboljšavah?

Odgovor 2: Učenci so delovno gradivo in pripomočke posamezne didaktične igre ocenili enako pred in po izboljšavah.

Svetlobna zmešnjava

Učenci so ocenili, da so bili vsi pripomočki in materiali, ki so jih potrebovali za delo pri igri svetlobna zmešnjava, na voljo, da so pripomočke znali uporabljati in da so jih uporabljali v skladu z navodili pri vseh treh preizkušanjih (tabela 3, graf 1). Pri opazovanju smo opazili, da so se nekateri učenci igrali s pripomočki, tudi če v navodilih ni bilo zapisano, da jih uporabijo.

spoznavanju s pripomočki so učenci nekatere pripomočke uničili, saj niso vedeli, kako z njimi pravilno ravnati. Glede pripomočkov so učenci pri I. izvajanju navajali, da bi pri igri potrebovali nekatere pripomočke (pametni telefon, namizno svetilko, ogledalo, itd.), čeprav so imeli vse pripomočke na voljo. Večina učencev se je zelo strinjala oz. strinjala, da so morali za dodatne pripomočke in materiale prositi učiteljico, kljub temu, da so v kompletih iger imeli vse na voljo. Njihovo strinjanje, da so morali za dodatne pripomočke in materiale prositi učiteljico, je bilo povsem nasprotno pri drugih dveh izvajanjih (tabela 3, graf 1).

Ocene učencev glede obstojnosti in kvalitete igre so bile, da je ta videti sestavljena iz trpežnih materialov, da so pripomočki in sama igra do konca igre ostali nepoškodovani in da se gradivo iz papirja ni raztrgalo in/ali zmečkalo (tabela 4, 5, 6). Učenci so takšno mnenje podali pred in po dopolnitvah in izboljšavah. Pred izboljšavami so nekateri navajali, da bi bila igra bolj trpežna, obstojnejša in kvalitetnejša, če bi bila narejena iz lesa, kartona, plastike, ter da se je igra poškodovala zaradi grdega ravnanja sošolcev ali med prepirom. Pri opazovanju smo opazili, da se je skoraj vso gradivo iz papirja po I. izvajanju zmečkalo in je bilo popisano.

Obstojno papirno gradivo je bilo le tisto, ki je bilo plastificirano. Učenci so z vsakim naslednjim izvajanjem z igro lepše ravnali. Pri III. izvajanju je igra ostala nepoškodovana, noben pripomoček ni bil poškodovan, papirno gradivo se ni zmečkalo in/ali raztrgalo.

Loči ali združi

Učenci so pri vseh treh izvajanjih za igro loči ali združi ocenili,da so bili vsi pripomočki in materiali, ki so jih potrebovali, na voljo, da so pripomočke znali uporabljati in da so jih uporabljali v skladu z navodili (tabela 14, graf 5). Ob I. izvajanju so se učenci želeli spoznati s pripomočki in materiali, še preden so prebrali navodila, v eni skupini pa so vse pripomočke in materiale zložili iz škatle. Pri vseh izvajanjih se večina učencev sploh ni strinjala oz. se ni strinjala, da so morali za dodatne pripomočke in materiale prosti učiteljico. Nekaj učencev je pri prvih dveh izvajanjih vseeno navedlo, da bi za delo potrebovali več filtrirnih listkov in uteži, čeprav je bilo vse na voljo.

Glede obstojnosti in kvalitete igre je večina učencev pri vseh treh izvajanjih ocenila, da je igra videti sestavljena iz trpežnih materialov, da so pripomočki in sama igra do konca igre ostali nepoškodovani in da se gradivo iz papirja ni raztrgalo in/ali zmečkalo (tabela 15, 16, 17).

Kljub temu smo pri prvih dveh izvajanjih opazili, da se je papirno gradivo zmečkalo, nekaj je bilo umazanega in mokrega, nekaj pa je bilo po nepotrebnem popisanega. Učenci so pri prvih dveh izvajanjih navajali, da bi bila igra obstojnejša, če bi bila narejena iz trših materialov;

tršega papirja ali kartona.

Vrtiljak snovi

Tudi pri igri vrtiljak snovi je večina učencev pri vseh treh preizkušanjih ocenila, da so bili vsi pripomočki in materiali, ki so jih potrebovali za delo, na voljo, da so pripomočke za delo znali uporabljati in da so jih uporabljali v skladu z navodili (tabela 25, graf 9). Učenci so se strinjali, da jim za dodatne pripomočke in materiale ni bilo potrebno prositi učiteljice (tabela 25, graf 9). Večina učencev je ocenila, da je igra videti sestavljena iz trpežnih materialov (tabela 26, 27, 28), vendar smo opazili, da se je nekaj listkov in igralno kolo strgalo in

in spetega v spiralo za lažje branje, da so bili pripomočki okrepljeni ali narejeni iz trdnejših materialov, kot so bili poprej.

RV3: Kakšna je motiviranost učencev za igranje pred in po dopolnitvah in izboljšavah treh didaktičnih iger?

Odgovor 3: Motiviranost učencev za igranje je bila pred in po dopolnitvah in izboljšavah treh didaktičnih iger enaka.

Da didaktične igre pozitivno vplivajo na motivacijo učencev, sta raziskovali Maja Mesec in Katja Klodič. Ugotovili sta, da so imeli učenci pri tradicionalnem poučevanju visoko motivacijo v uvodnem delu ure in v sklepni dejavnosti, medtem ko so imeli pri poučevanju z didaktično igro, kjer je bil pouk zasnovan z raznolikimi aktivnostmi, učenci skozi celoten potek učne ure visoko motivacijo in usmerjeno pozornost (Klodič, 2015; Mesec, 2015). Tudi K. Zupančič je ugotovila, da didaktične igre prispevajo k večji motivaciji in zbranosti učencev pri pouku (Zupančič, 2011).

Ugotovili smo, da se je pri vseh preizkušanjih in pri vseh treh igrah večina učencev že pred začetkom igre zelo želela igrati (tabela 13, 24, 35 graf 4, 8, 12). Veselili so se igre že pred začetkom. Pri branju obsežnejših navodil in pravil je učencem motivacija za igro nekoliko padla, saj so morali veliko razmišljanja posvetiti razumevanju navodil in pravil, da so lahko začeli z igro. Ker pa so si igranja želeli, so dovolj dobro in dovolj hitro doumeli težka pravila in navodila, lahko so pričeli z igro, njihova motivacija za igro pa je ostala dovolj velika, da niso odnehali že pred pričetkom igre. Nalog za reševanje pri igrah svetlobna zmešnjava in loči ali združi je bilo veliko, nekatere pa so bile obsežne, zato učencem med igro in do konca igre ni postalo dolgčas. Pri igri svetlobna zmešnjava je bila zaposlenost učenca zelo odvisna od njegove vloge, zato učenci, ki so imeli vlogo bankirja, niso vselej imeli zaposlitve. Učencem je tako med igro lahko postalo dolgčas, vendar so nekateri učenci v skupinah opazili dolgočasje in svojega sošolca povabili k reševanju naloge. Dolgčas je bilo učencem, ki so pri ponovnem preizkušanju igrali igro vrtiljak snovi. Igra je manj obsežna, navodila in pravila za igro so krajša, manj obsežna in lažje razumljiva, zato so učenci hitreje pričeli z igro in pri vsakem preizkušanju igro igrali dvakrat. Torej, ko so učenci igro igrali tretjič in četrtič, se jim ta ni zdela več zanimiva in zabavna, zato jim je postalo dolgčas in jim je padla motivacija za igro.

Pred dopolnitvami in izboljšavami pri igri svetlobna zmešnjava se je večina učencev zelo

Pred dopolnitvami in izboljšavami pri igri svetlobna zmešnjava se je večina učencev zelo