Komunikacija med starši in vzgojitelji

Komunikacija med starši in vzgojitelji je pomembna za dobro sodelovanje med njimi. Robinson (1989, v Brajša 1993) pravi, da je življenjsko pomembna spretnost in se jo je treba naučiti, saj ni dedna.

Starše sem povprašala, ali se jim zdi dobra komunikacija z vzgojiteljem pomembna. Vsi starši (100,0 %) so odgovorili, da je dobra komunikacija z vzgojiteljem pomembna. V anketnem vprašalniku me je zanimalo, zakaj se zdi staršem pomembno vzpostaviti dobro komunikacijo z vzgojiteljem. Odgovorili so, da lahko le tako omogočiš boljše spoznavanje otroka in tudi ustrezne spodbude. Tudi starši morajo pridobiti zaupanje in varnost; z dobro komunikacijo lažje rešujejo zadrege in mogoče konflikte ter si tako pridobijo odgovore na vprašanja, ki jih zanimajo. Prav tako pravijo, da dober, pristen odnos vpliva na počutje otroka v vrtcu.

Komunikacija med vzgojitelji in starši je nujna za dobro sodelovanje in reševanje konfliktov oziroma nerazjasnjenih situacij. O pomembnosti dobre komunikacije se strinjajo številni avtorji, kot so: Lepičnik - Vodopivec (1996), Brajša (1993), Robinson (1989), Levinger in Snoek (1972).

Povezanost sem ugotovila s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije.

Označimo ga z malo črko r. Na osnovi vrednosti r, ki se giblje od –1 do +1, lahko

ocenimo, kolikšna je moč te povezave. Statistična pomembnost Pearsonovega korelacijskega koeficienta nam pove, ali sta dve spremenljivki medsebojno povezani:

 če je p ≤ 0,05, sta spremenljivki med seboj povezani;

 če je p ≥ 0,05, nismo uspeli dokazati, da bi bili spremenljivki med seboj povezani (Field 2005).

Preglednica 3: Izid Pearsonovega koeficienta korelacije med dobro komunikacijo z vzgojiteljem in s starši otrok ter uvajanjem otroka v vrtec

Uvajanje otroka v

vrtec

Komunikacija

Uvajanje otroka v vrtec

Pearsonov koeficient korelacije

(r) 1 0,448

p 0,000

N 70 70

Iz preglednice 3 je razvidno, da obstaja pomembna povezava med komunikacijo vzgojitelja in staršev ter uvajanjem otroka v vrtec. Vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta r = 0,448 in predstavlja srednjo povezanost omenjenih spremenljivk.

Dobra komunikacija staršev z vzgojiteljem je pomembna za otrokovo lažjo vključitev v vrtec. Odnos je tudi nasproten – otroci se lažje vključujejo v vrtec, če imajo starši dobro komunikacijo z vzgojiteljem.

Ker je p ≤ 0,05, sta spremenljivki odvisni in hipotezo H 5, ki pravi, da starši otrok 1. in 2. starostne skupine menijo, da je dobra komunikacija z vzgojiteljem pomembna za lažjo vključitev otroka v vrtec, obdržimo.

44 ZAKLJUČEK

Ko mora otrok, ki je varno navezan na svoje starše, spoznati novo okolje, se začnejo: obdobje prilagajanja, nov ritem, nove navade, predvsem pa nova občutja.

Prvi korak pred vstopom v vrtec je pridobitev informacij o uvajanju otroka v vrtec. Najlažje bodo starši pridobili informacije od vzgojitelja v vrtcu in le-ta mu bo lahko konkretno razložil celoten proces uvajanja. Uvajanje otroka v vrtec je proces, ki otroku omogoča, da postopoma – ob pomoči staršev – spoznava novo okolje in nove ljudi ter si tako pridobiva občutek varnosti in zaupanja. Preden otrok vstopi v novo okolje, je dobro, da ga starši na to pripravijo. Vrtec naj večkrat obiščejo ter se o delu in življenju v njem pogovorijo. Otroci se ob vstopu v vrtec srečajo z veliko novimi in neznanimi stvarmi. Navaditi se morajo na nov ritem življenja. To je zanje velika sprememba, ki se lahko kaže na različne načine. Otrok lahko protestira z jokom, je občutljivejši, odklanja hrano, nemirno spi, lahko celo zboli. Večina težav izgine, ko otrok sprejme novo okolje in nove ljudi, ki ga obkrožajo. Otroci v prvem starostnem obdobju imajo veliko več prilagoditvenih težav kot otroci v drugem starostnem obdobju. Otroci v prvem starostnem obdobju so manj samostojni, veliko več jočejo, saj tako izražajo svojo stisko, govorno so manj razviti. Otroci v drugi starostni skupini pa so samostojnejši, v stiski se govorno izrazijo, zato ne jočejo toliko kot mlajši in lažje razumejo odsotnost staršev. Sodelovanje in komunikacija med vzgojitelji in starši sta pomembna, kajti s skupnimi močmi otrokom pomagajo pri prvih korakih v svet, učenju samostojnosti in pri spoznavanju vrstnikov.

V diplomski nalogi sem raziskala, pridobila informacije in izkušnje staršev o uvajalnem obdobju; to mi bodo pri prihodnjem delu v pomoč in razmislek. Lažje jim bom prisluhnila in razumela njihovo stisko ter skrb in jim nudila strokovno pomoč.

45 LITERATURA

1. Barle - Lakota, A., Počkar, M. in drugi (2004). Sociologija. Ljubljana: DZS.

2. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995). Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport.

3. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011). Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport.

4. Bergant, M. (1981). Družina – zakon – ljubezen na razpotjih. Ljubljana:

Zavod za šolstvo.

5. Bergant, M. (1994). Nove teme pedagoške sociologije in sociologije reforme šolanja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

6. Cencic, M. (2009). Kako poteka pedagoško raziskovanje: primer kvantitativne neeksperimentalne raziskave. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

7. Coloroso, B. (1996). Otroci so tega vredni. Slovenija: Založba Tangram.

8. Čačinovič Vogrinčič, G. (1998). Socialno delo z družino: prispevek konstruktivizma. Socialno delo 3, 225–228.

9. Demšar, M. (2001). Danes grem prvič v vrtec. Otrok in družina 9, 12–13.

10. Devjak, T., Berčnik, S. (2009). Parents' views on preshoolcareandeducation in localcommunity. US-Chinaeducationreview 6 (7), 68–78.

11. Geč - Korošec, M., Kraljić, S. (1999). Družinsko pravo. Maribor: Pravna fakulteta.

12. Košiček, M. (1992). Otrok, moja skrb!. Maribor: Obzorja.

13. Kroflič, R. (1997). Med poslušnostjo in odgovornostjo: procesno-razvojni model moralne vzgoje. Ljubljana: Vija.

14. Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih (2007). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

15. Lamovec, T. (1994). Psihodiagnostika osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

16. Lawson, T., Jones, M., Moores, R. (2004). Sociologija. Ljubljana: Tehnična založba Slovenije.

17. Lepičnik - Vodopivec, J. (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati. Ljubljana: Misch, Oblak in Schwarz.

18. Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Založba Rokus.

19. Musek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.

20. Papalia, E. D., Olds, W. S. in Feldman, D. R. (2003). Otrokov svet. Ljubljana:

Educy.

21. Praper, P. (1995). Tako majhen, pa že nervozen!? predsodki in resnice o nervozi pri otroku. Nova Gorica: Educa.

22. Prodanovič, L. (1981). Vzgojitelj in starši. Ljubljana: Univerzum.

23. Resman, M. (1991). Organizacijska in vsebinska podoba pedagoške službe.

Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.

24. Retuznik Bozovičar, A., Krajnc, M. (2011). V krogu življenja: pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju: učbenik za modul Pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju v programu Predšolska vzgoja.

Velenje: Modart.

25. Satir, V. (1995). Družina za naš čas. Ljubljana: Cankarjeva založba.

26. Snoj, T. N. (2001). Nepotrebna jok in stiska. Jana XXXIX 38, 5–7.

27. Sorko, N. (2004). Prvič v vrtec. Otrok in družina 8, 22–23.

28. Strojin, M. (1992). Beseda ni konj. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

29. Švajner, M. (1998). Družina na razpotju. Ljubljana: Založba Družina, d. d.

30. Varjačič - Rajko, B. (2007). Prvič v vrtec. Ljubljana: Založba otroci.

31. Zalokar Divjak, Z. (2000). Vzgajati z ljubeznijo. Krško: Gora.

32. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200575&stevilka=3356.

33. http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/zakonska_zveza_in_dr uzinska_razmerja/druzinski_zakonik/.

34. http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/2005/slike/drugo/200 9/september/Foto/DZak_kratek_povzetek.pdf.

PRILOGA

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani starši!

Sem Sanja Trupi, absolventka Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer predšolska vzgoja. Da lahko uspešno končam študij, moram napisati diplomsko nalogo, zato se obračam na vas, starše. Pripravila sem anketni vprašalnik, ki mi bo v veliko pomoč pri izdelavi diplomske naloge, katere naslov je Uvajanje otroka v vrtec. Anketni vprašalnik je anonimen, podatki pa bodo obravnavani le za študijske namene.

Za sodelovanje se vam lepo zahvaljujem.

Sanja Trupi

Na zastavljena vprašanja odgovorite tako, da pri vsakem vprašanju obkrožite odgovor, ki se vam zdi najprimernejši.

1. Spol otroka, ki ste ga nazadnje uvajali v vrtec a) dekle

b) fant

2. Starost otroka, ki ste ga nazadnje uvajali v vrtec ________________

3. Ali se vam zdi starost otroka ob uvajanju pomembna?

a) da b) ne Zakaj?

______________________________________________________________

4. Ali menite, da je uvajanje za otroka, ki prvič vstopa v vrtec, pomembno?

a) da b) ne Zakaj?

______________________________________________________________

5. Kje ste dobili informacije o uvajanju otroka v vrtec?

a) v vrtcu b) na internetu

c) od prijateljev, znancev d) v knjigah

e) drugje: ______________

6. Ali ste otroka na vključitev v vrtec pripravljali že prej?

a) da b) ne

Če ste odgovorili z DA, prosim, opišite, kako ste ga pripravljali.

______________________________________________________________

Če ste na 6 vprašanje odgovorili z DA, odgovorite na naslednje vprašanje, drugače vprašanje preskočite.

7. Ali se vam zdi, da so priprave doma pripomogle k lažjemu uvajanju?

a) da b) ne

8. Kakšen je bil otrokov prvi odziv ob prihodu na uvajanje?

______________________________________________________________

9. Koliko časa ste uvajali svojega otroka?

a) manj kot en teden b) en teden

c) več kot en teden d) več kot dva tedna e) drugo: ________

10. Ali ste po vašem mnenju imeli dovolj časa za uvajanje?

a) da b) ne

Če ste odgovorili z NE, prosim, napišite, zakaj.

______________________________________________________________

11. Kakšna je bila vaša vloga ob uvajanju? (Ste se igrali, opazovali ...?) ______________________________________________________________

______________________________________________________________

12. Kako bi lahko opisali svoj odnos z vzgojiteljem?

______________________________________________________________

13. Ali se vam zdi pomembno vzpostaviti dobro komunikacijo z vzgojiteljem?

a) da b) ne Zakaj?

______________________________________________________________

14. Ali menite, da je bila otrokova vključitev v vrtec zaradi uvajanja lažja za otroka?

a) da b) ne Zakaj?

______________________________________________________________

15. Katere odzive ste opazili pri svojem otroku ob uvajanju?

______________________________________________________________

16. Kakšni so bili vaši občutki ob uvajanju otroka v vrtec?

______________________________________________________________

17. Ali bi kaj spremenili pri uvajanju?

______________________________________________________________

Hvala za sodelovanje in vaš trud.

In document UVAJANJE OTROKA V VRTEC (Strani 48-56)