Menim, da je pred otrokom, ki prvič vstopa v vrtec, vsekakor velik izziv.
Kako ga bo sprejel, je odvisno od različnih dejavnikov, kot so: stopnja otrokovega razvoja, njegov značaj ter izkušnje in ravnanje nas, odraslih. Ob vstopu v vrtec se otroci odzovejo na različne načine. Nekateri se hitro prilagodijo novim okoliščinam in ob tem ne kažejo veliko težav, drugi pa ravno nasprotno. Težko se ločijo od staršev in težko vzpostavijo stik z drugimi ljudmi.
V anketnem vprašalniku sem starše vprašala, kakšni so bili otrokovi odzivi ob uvajanju. Njihove odgovore sem kategorizirala v štiri skupine. V obeh starostnih obdobjih so nekateri starši odgovorili, da se otrok zanje ni zanimal, le občasno so jih poiskali s pogledom, tako da so dobili občutek, da niso sami. Ob odhodu staršev iz igralnice pa je sledil jok, saj so ugotovili, da jih ni več. Redki starši otrok druge starostne skupine so odgovorili, da se je njihov otrok popolnoma vklopil v skupino.
V večini so otroci druge starostne skupine težje navezovali stike s tujimi ljudmi, pri tem pa so izkazovali močna čustva, kot je strah. Pri starših prve starostne skupine pa
39
so bili odgovori različni. Otroci so bili sprva zelo pozorni do okolja, v katerem so se znašli. Vse so opazovali iz naročja staršev. Ko ga je v naročje vzela vzgojiteljica, pa je začel navdušeno srkati vase nove informacije in opazoval druge otroke med igro.
Spet drugi niso opazili nobenih posebnih odzivov, saj so se njihovi otroci brez težav vključili v skupino ter pri tem izkazali zaupanje in veselo vznemirjenje. Odgovori staršev so bili presenetljivi, saj sem glede na lastne izkušnje predvidevala, da bodo otroci druge starostne skupine ob uvajanju hitro navezali stike z drugimi otroci, z njihove strani ni bilo potrebe po starševskih objemih in prepričevanj, otroci prve starostne skupine pa so imeli veliko težav, saj jih otroci niso spustili starševskih rok, otroci so si želeli popolno pozornost staršev, bali so se drugih otrok in vzgojitelja itn.
Starše sem povprašala, koliko časa je trajalo uvajanje, in odgovori so bili naslednji:
Grafični prikaz 6: Čas trajanja uvajanja otroka v vrtec
Iz grafičnega prikaza 6 je razvidno, da je največ staršev (38,6 %) uvajalo otroka v vrtec manj kot en teden, 37,1 % staršev je uvajalo svojega otroka teden dni, 18,6 % staršev je uvajalo svojega otroka več kot teden dni, najmanjši delež staršev (5,7 %) pa je otroka uvajal več kot dva tedna. Uvajanja, pri katerih sem prisostvovala, so trajala en teden ali manj. Iz rezultata je razvidno, da je večina staršev tudi odgovorila tako. V praksi so redki primeri, ko starši uvajajo otroka dlje.
Odvisno je od posameznega otroka, kako dolgo bo trajalo uvajanje. Varjačič - Rajko (2007) deli uvajanje na kratko, srednje dolgo in na dolgotrajno uvajanje. Kratko uvajanje traja od enega dneva do nekaj dni, srednje dolgo uvajanje traja od enega tedna do dveh tednov, dolgotrajno uvajanje pa traja od treh tednov do enega meseca.
38,6 % 37,1 %
18,6 %
5,7 % 0
5 10 15 20 25 30
Manj kot en teden Teden dni Več kot teden dni Več kot dva tedna
40
Po tem merilu je rezultat pokazal, da je bilo uvajanje otrok v Vrtcu Zagorje ob Savi večinoma kratko.
Nato sem starše povprašala, ali so imeli dovolj časa za uvajanje, in rezultate predstavila v grafu.
Grafični prikaz 7: Mnenja staršev o ustrezno dolgem uvajanju otroka v vrtec
Iz grafičnega prikaza 7 je razvidno, da se večina (98,6 %) staršev strinja, da so imeli dovolj časa za uvajanje. Le eden od staršev (1,4 %) je menil, da zanj uvajanje ni bilo ustrezno dolgo. Pojasnil je, da se mu je zdelo uvajanje predolgo, saj je bil njegov otrok po njegovem mnenju že pripravljen na samostojen vstop v vrtec.
Rezultat je pokazatelj, da so imeli otroci ustrezno dovolj dolgo uvajanje, kot so ga potrebovali. Menim, da je čas uvajanja odvisen od otroka samega, kako hitro se privadi na novo okolje in nove ljudi okrog sebe.
S t-preizkusom proučevanja razlik sem preverila razlike v težavah pri uvajanju otrok glede na starostno obdobje in rezultate predstavila v preglednici.
Preglednica 2: Izid t-preizkusa proučevanja razlik v težavah pri uvajanju otrok glede na starostno obdobje
41
Izid analize kaže, da obstaja statistično značilna razlika v težavah pri uvajanju otrok glede na starostno obdobje, in sicer imajo otroci staršev 1. starostne skupine več težav pri uvajanju kot otroci staršev 2. starostne skupine.
Hipotezo H 2, ki pravi, da imajo starši otrok 1. starostne skupine več težav pri uvajanju kot otroci 2. starostne skupine, obdržimo.
Hipotezo H 3, ki pravi, da starši otrok 2. starostne skupine menijo, da imajo njihovi otroci manj težav pri uvajanju kot otroci 1. starostne skupine, prav tako obdržimo.
Iz anket sem izvedela, da so otroci v 2. starostnem obdobju dovzetnejši za druge otroke in nimajo težav z vzpostavitvijo stika z njimi in prav tako tudi z vzgojiteljicami, ker so starejši. So samostojnejši, bolj vedoželjni in dojemljivi za novo okolje. Starši mlajših otrok pa so zapisali, da so njihovi otroci bolj navezani na njih in so tako ob njihovem odhodu veliko bolj čustveno reagirali in odklonili pomoč vzgojiteljice pri hranjenju, vzpostavitvi stika z njo in s preostalimi otroki. Tudi sama se strinjam z odgovori, ki so jih podali starši. Otroci prve starostne skupine imajo več težav pri uvajanju kot otroci druge starostne skupine. Tudi avtorji dajejo velik poudarek le na pomembnost uvajanja prvega starostnega obdobja, drugo starostno obdobje pa zanemarjajo. Z njihove strani je pomembno, vendar ne toliko kot v prvem starostnem obdobju.