Stiske otrok in staršev

Otroci se različno odzivajo na uvajanje v vrtec. Varjačič - Rajko (2007) navaja različne prilagoditvene odzive otrok. Otrok noče v vrtec; ko ga začne obiskovati, bi bil raje doma. Vrtca se bo začel veseliti šele čez čas, ko si bo našel prijatelje, vzljubil vzgojiteljico in se navadil na ritem življenja v vrtcu. Zato lahko na začetku pričakujemo, da bo otrok skušal doseči, da ne bi šel v vrtec. Če ne gre za skrajne odzive, je dobro, da starši vztrajajo pri odhodu. Pojavi se tudi ljubosumnost.

Otrok se hitro odzove z ljubosumjem, ko opazi, da starši posvečajo pozornost drugim otrokom in vzgojiteljici. Zato skuša pritegniti pozornost nase, tako da se usede staršem v naročje in jih strogo čuva. Otroku, ki je ljubosumen, posvečamo več pozornosti. Skupaj z otrokom se pridružimo preostalim otrokom; tako otroka pospremimo v svet drugih otrok, on pa ne bo imel občutka, da vas izgublja. Treba pa je pustiti, da otrok izrazi ljubosumnost. Otrok se skuša z ljubosumnostjo le prepričati o naklonjenosti staršev. Otrokov odziv je tudi bojazen, ki jo opazimo še posebej pri najmlajših, da se nečesa prestrašijo ali jih je ves čas strah. Bojazen povzročajo novi zvoki, neznani ljudje, množica otrok … Odrasli lahko pomagamo tako, da otroka počasi navajamo na novo okolje in nove ljudi. Tudi agresija se pojavlja pri otrocih.

Otroci, ki ne znajo deliti igrač, ne razumejo, da jih v vrtcu morajo, da jih ne smejo kar vzeti drugemu. Tak otrok se bo mogoče odzival z agresijo. Te agresije ne smemo spregledati; če je koga udaril ali ga poskuša udariti, mu morate odločno povedati, da se tega ne sme početi. Ko se agresija poleže, otroku povemo, da se ga razume, vendar se da te stvari urediti tudi drugače, če želi dobiti kakšno stvar. Nekateri razumejo otrokove agresije kot znak, da bo odrasel v človeka, ki si bo znal izboriti svoje. To ni res, saj je agresija vedno znak stiske in nezmožnosti znajti se. Otrokov odziv je tudi odklanjanje hrane, kar lahko kaže na njegovo tesnobo, ki jo čuti, upor ali jezo do staršev. Ko se bodo čustva unesla, bo otrok hrano spet z veseljem sprejel. Z odklanjanjem hrane pa lahko otrok tudi kaže na to, da vrtca še ni pripravljen sprejeti.

Naslednji otrokov odziv je, da v vrtcu noče spati. Otrok je doma navajen rituala, nežnega uspavanja v svoji postelji ob zvokih, ki jih pozna, zato v vrtcu ne bo mogel

28

spati. V vrtcu ga namesto posteljice čaka ležalnik, namesto znanih zvokov pa zvok jokajočih se otrok. Na splošno so prvi dnevi naporni za vse. Ko bo skupina bolj utečena, se bo postavil neki ritual pred spanjem in nemira bo manj. Da otrok joka, ko ga pridete iskat, je naslednji otrokov odziv. Otrok se je imel v vrtcu zelo dobro, vendar ga ob ponovnem snidenju s starši zajame val čustev. V bližini staršev se je sprostil in izrazil svoje hrepenenje po starših, ki ga je med dejavnostmi potisnil na stran. Tudi hlipanje oziroma ihtenje je eden izmed odzivov otrok. Obstajajo različni tipi joka, od katerih je hlipanje gotovo izraz največje stiske. Hlipanje lahko ločimo od joka, ki izraža žalost, protest, bes ali pa je odziv na bolečino. Z žalostnim ali jeznim jokom skuša otrok priklicati pomoč, saj nanjo računa. Jok v tem pomenu pomeni komuniciranje s svetom. Ihtenje pa izraža obup in kaže na to, da se je otrok zaprl vase in da ne komunicira več s svetom. Otrok, ki si ne želi ločitve od staršev, a ga ta vseeno pusti pri vzgojiteljici, bo sprva protestiral z jokom in s kričanjem, hlipanje pa se bo pojavilo pozneje in je pogosto neutolažljivo, se ne bo prenehalo, dokler ne bo otrok čisto izčrpan ali ko bo zaspal. Zadnji odziv je odložena reakcija na vrtec. Nekateri otroci so prve dni v vrtcu pogumni, živahni, sprejemajoči, čez kakšen teden ali več pa pokažejo prav nasprotno sliko.

Marjanovič Umek in Zupančič (2004) pišeta o tem, da vsakodnevna in kratkotrajna ločitev od referenčne osebe ali osebe v drugem letu življenja sicer predstavlja obliko stresa za otroka in vodi do kratkotrajnih neugodnih učinkov na njegovo vedenje.

Stopnja starševske stiske je odvisna od vrste odnosa, ki ga imajo starši z otrokom, in od števila stresnih dejavnikov, ki so med tem prisotni v okolju. Ni zanemarljivo dejstvo, ali so starši takrat v službi ali so študentje ali pa so le starši brez posebnih obveznostih. Starši otrok, ki imajo redno zaposlitev, so že navajeni dnevnih ločitev. Če pa so starši prej vse dneve preživeli z otrokom, bo ločitev od njih zelo boleča. Najpogosteje pri jasličnih otrocih ločitev prizadene vse, otroka in starše, še posebej mater. Vsi so v simbiozi, ki je vzajemen odnos, v katerem imajo vsi

»koristi« – otrok in starši. Nekatere matere psihološko niso pripravljene spustiti otroka iz svojega okrilja, čeprav je težnja otroka, da zapusti okrilje ter se naveže na drugo osebo. Matere se počutijo ogrožene, saj jih otrok nekako zapušča. Tako se starši želijo obvarovati pred lastnimi čustvi, ki si jih težko priznajo. Ključen dejavnik uvajanja je zaupanje staršev v vzgojitelja. Porajajo se jim različna vprašanja. Bodo znali poskrbeti za otroka? Kako jim uspe obvladovati toliko otrok? Ali so dobra

29

zamenjava za vaš odnos z otrokom? Če starši ne zaupajo vrtcu, bo tudi otrok manj pripravljen na lastno osamosvojitev. Nezaupanje izvira iz dveh dejavnikov, kot sta nepoznavanje vrtca in osebja v njem ter starševska tesna zveza z otrokom, ki je niso pripravljeni zrahljati, zato imajo občutek, da nič ni dovolj dobro za njihovega otroka.

Negotovost staršev pa otroci zelo dobro začutijo, zato so potem negotovi tudi oni sami. Vsi starši doživljajo stiske, ne glede na to, koliko so se na uvajanje pripravili.

Ni preprosto gledati, kako otrok joče, kako se z otrokom prereka za igračo itn.

Mogoče je takrat najbolje poiskati osebo, ki ji lahko zaupate svoje skrbi in stiske.

Starši v vrtcu opazijo veliko »stvari«. Včasih jim ni všeč vzgojiteljevo razpoloženje, saj je – roko na srce – tudi to realnost. Upoštevati je treba, da je v jasličnih skupinah do štirinajst otrok in le dve strokovni delavki. Tudi oni se utrudijo in niso vedno zmožni dati od sebe tistega najboljšega. Starši ne pozabijo omeniti prijaznosti vzgojiteljev. Ta lastnost staršem veliko pomeni. Postane njihovo merilo za oceno vzgojiteljeve predanosti delu. So starši, ki želijo z vzgojiteljem navezati prijateljski odnos, s katerim si hočejo zagotoviti njihovo naklonjenost ter na takšen način vplivati na kakovost vzgoje svojega otroka. Vzgojitelji pa so zavezani strokovnemu odnosu s staršem in naj ne bi dajali prednosti staršem pred drugim. Tak strokovni odnos prinese več dobrega vzgojiteljem in staršem (prav tam).

30

II EMPIRIČNI DEL

1 OPREDELITEV PROBLEMA IN NAMEN

Ko otrok prestopi prag vrtca, se zanj obrne nov list v njegovem življenju in življenju njegovih staršev. Ob njem niso več samo mama in preostali bližnji sorodniki, ampak se v njegovem življenju pojavijo nove osebe (vzgojiteljice, otroci v skupini). Vsekakor je pomembno, da se otrok tam počuti varnega in sprejetega ter da se z veseljem vrača nazaj. Njegov prvi vstop v vrtec je zanj in za starše velika prelomnica v življenju.

V empiričnem delu sem na osnovi podatkov, ki sem jih dobila s pomočjo anketnega vprašalnika, preverila otrokove odzive ob uvajanju. Kako otrok sprejme vrtec, je odvisno od številnih dejavnikov, pomembno vlogo pa imajo starši, ki lahko otroka na vstop v vrtec dobro pripravijo. Zato sem z anketnim vprašalnikom preverila, ali starši menijo, da je uvajanje za otroka, ki prvič vstopa v vrtec, pomembno, kako so otroka pripravljali za vstop v vrtec in koliko časa so ga uvajali.

Poudarila pa bi tudi odnos in komunikacijo med vzgojitelji in starši. Včasih sta ravno odnos in komunikacija med vzgojitelji in starši problem, da se otroci težje vključijo v skupino, zato sem z anketnim vprašalnikom preverila odnose in komunikacijo med vzgojitelji in starši. Menim, da sta odnos in komunikacija temelj za uspešno sodelovanje med vzgojitelji in starši. Gradi se zaupanje, hkrati pa pripomore k lažji vključitvi otroka v vrtec, saj tudi otrok lažje zaupa vzgojitelju.

2 CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

V empiričnem delu sem preverila izkušnje staršev otrok prve in druge starostne skupine Vrtca Zagorje ob Savi o tem, kako je potekalo uvajanje otroka v vrtec, kako so pripravljali otroka na vstop v vrtec, ali so se ob tem srečali s kakšnimi problemi in kakšni so bili odzivi otrok ob uvajanju. Postavila sem si naslednja raziskovalna vprašanja:

 Kakšne so razlike v pogledih staršev 1. in 2. starostne skupine na pomen uvajanja?

31

 Kakšnega mnenja so starši otrok 1. starostne skupine glede težavnosti uvajanja?

 Kakšnega mnenja so starši otrok 2. starostne skupine glede težavnosti uvajanja?

 Kakšen je pogled staršev otrok 1. in 2. starostne skupine na njihovo vlogo pri vključevanju otroka v vrtec?

 Ali starši otrok 1. in 2. starostne skupine menijo, da je dobra komunikacija z vzgojiteljem pomembna za vključitev otroka v vrtec?

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE Zastavila sem si naslednje raziskovalne hipoteze:

H 1: Starši otrok 1. in 2. starostne skupine se med seboj razlikujejo v pogledih na pomen uvajanja otroka v vrtec.

H 2: Starši otrok 1. starostne skupine menijo, da imajo njihovi otroci več težav pri uvajanju kot otroci 2. starostne skupine.

H 3: Starši otrok 2. starostne skupine menijo, da imajo njihovi otroci manj težav pri uvajanju kot otroci 1. starostne skupine.

H 4: Ni razlik v pogledih staršev otrok 1. in 2. starostne skupine na njihovo vlogo pri vključevanju otrok v vrtec.

H 5: Starši otrok 1. in 2. starostne skupine menijo, da je dobra komunikacija z vzgojiteljem pomembna za lažjo vključitev otroka v vrtec.

4 RAZISKOVALNA METODA

Pri raziskovalnem delu sem uporabila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja.

5 RAZISKOVALNI VZOREC

Raziskavo sem izvedla na namenskem, neslučajnostnem vzorcu staršev otrok prve in druge starostne skupine, kar pomeni v starosti otrok 1.–6. leta. Sodelovalo je

32

70 staršev; med njimi je bilo 15 staršev, ki so otroka uvajali pri prvem letu starosti, 15 staršev je otroka uvajalo pri dveh letih, pet staršev je otroka uvajalo pri treh letih, 25 staršev je otroka uvajalo pri otrokovemu četrtemu letu starosti in 10 staršev se je odločilo za uvajanje otroka, ko je dopolnil pet let.

6 OPIS INSTRUMENTA

Za zbiranje podatkov sem uporabila anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili starši Vrtca Zagorje ob Savi. V anketnem vprašalniku sem staršem prek ankete zastavila 17 vprašanj. Na začetku so vprašanja o objektivnih dejstvih, kot sta spol in starost, sledijo vprašanja, ki se nanašajo na začetno uvajanje otroka v vrtec.

Vprašalnik je sestavljen iz 4 zaprtih vprašanj, 6 kombiniranih vprašanj in 7 vprašanj odprtega tipa, ker je bil namen izvedeti njihove poglede, izkušnje in mnenja o določenem vsebinskem sklopu na področju uvajanja otroka v vrtec.

7 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV

Zbiranje podatkov je potekalo v Vrtcu Zagorje ob Savi, in sicer v mesecu juniju 2010. Za raziskavo sem uporabila vprašalnik. Vsebuje vprašanja o starosti otrok in o njihovem spolu. Sledijo si vprašanja, ki se nanašajo na poglede staršev, ki otroka prvič uvajajo v vrtec, o uvajanju otroka, in sicer o pomenu starosti otroka ob vstopu v vrtec, pomenu predhodnih informacij, ki bi vplivale na lažjo vključitev otroka v vrtec, dolžini uvajanja otroka, pomenu komunikacije in sodelovanja med vzgojiteljem in starši ter o mogočih predlogih sprememb ustaljene prakse uvajanja v vrtcu.

8 OPIS OBDELAVE PODATKOV

Podatke sem računalniško obdelala s pomočjo statističnega programa SPSS (Statistical Packageforthe Social Studies) in programa Microsoft Office Excel.

Obdelava podatkov je potekala na ravni deskriptivne statistike, pri kateri sem uporabila prikaz atributivnih spremenljivk s frekvencami in z odstotki ter osnovno

33

deskriptivno statistiko numeričnih spremenljivk. Izračunane so absolutne (f) in odstotne (f %) frekvence. Za preizkušanje neodvisnih zvez med spremenljivkami sem uporabila t-test in Pearsonov koeficient korelacije. Rezultati so prikazani tabelarično, grafično in opisno.

9 REZULTATI IN INTERPRETACIJA