Starše sem povprašala o pomembnosti starosti otroka ob uvajanju in dobila naslednje rezultate.
Grafični prikaz 1: Mnenja staršev o pomembnosti starosti otroka ob uvajanju v vrtec Iz grafičnega prikaza 1 lahko razberemo, da so starši v večini (68,6 %) odgovorili, da se jim zdi otrokova starost ob uvajanju pomembna. Starše sem povprašala tudi po mnenju, zakaj se jim zdi starost ob uvajanju otroka pomembna, pri čemer so starši otrok 1. starostne skupine izpostavili predvsem, da mlajši otroci potrebujejo več pozornosti, težje se ločijo od staršev, težje dojamejo odsotnost staršev, mlajši kot je otrok, dlje časa potrebuje uvajanje, da se počuti varnega, različno stari otroci se drugače odzivajo na socializacijo in zato so pristopi vsekakor različni, mlajši kot je otrok, prej se privadi oziroma sprejme skupino otrok ter vzgojiteljice. Starši otrok 2. starostne skupine pa so poudarili, da starejši otroci lažje razumejo ločenost od staršev, so samostojnejši in prilagodljivejši ter imajo boljše komunikativne spretnosti, starejši otrok že potrebuje socialne stike in zato ne
68,6 %
31,4 %
0 10 20 30 40 50 60
DA NE
34
potrebuje daljšega uvajanja, starejši kot je otrok, bolj se zaveda, lažje mu lahko razložiš, zakaj mora v vrtec, je veliko bolj sproščen, zna se vklopiti med vrstnike, starejši kot je otrok, bolj je navezan na starše in težje se privaja, otrok pri treh letih že zaznava okolico in je tudi dovolj dovzeten za igro, starejši kot je otrok, bolje zna izražati svoje želje in potrebe. Nekaj staršev pa se je odločilo, da se jim starost otroka ob uvajanju ne zdi pomembna. Svoje stališče so argumentirali s tem, da je to bolj odvisno od otrokovega značaja in njegove osebnosti. Pomembno je tudi, na kakšen način starši uvajajo otroka, saj je gotovo lažje, če otroka postopoma uvajajo v novo okolje. Tudi odrasli se počutijo v okolju, ki so ga kdaj že videli, veliko bolj sproščeno. Iz rezultata lahko razberemo, da se večini staršem zdi starost ob uvajanju pomembna. Tudi sama menim, da se starejši otroci lažje vključujejo v vrtec kot mlajši, in se strinjam z Varjačičem - Rajkom (2007), da je otrok najbolj dozorel za vstop v vrtec pri treh letih, to pa je že prehod v drugo starostno obdobje, saj ne potrebuje več staršev v iskanju tolažbe in varnosti. Otrok se počuti varnega in se je v kritičnih trenutkih sposoben potolažiti sam, razume potrebe drugih ljudi, zato tudi ne zahteva več toliko pozornosti zase.
Pri prebiranju strokovne literature na to temo večina avtorjev (Zalokar Divjak 2000, Retuznik Bozovičar in Krajnc 2011, Kurikulum za vrtce 2007, Varjačič - Rajko 2007) poudarja pomembnost uvajanja otroka v vrtec. Starše sem povprašala po mnenju o pomembnosti uvajanja otrok v vrtec. Vsi starši (100,0 %) so odgovorili, da se jim uvajanje zdi pomembno za otroka, ki prvič vstopa v vrtec, kar podkrepi teorijo avtorjev. Rezultat je dober pokazatelj, da je uvajanje otroka pomembno, in tudi sama sem enakega menja.
Predhodno pripravljanje otroka na vrtec ima zelo pozitiven učinek na uvajanje otroka, ki prvič vstopa v vrtec, pravi Varjačič - Rajko (2007). Zanimalo me je, kaj si o tem mislijo starši. Rezultate sem predstavila v naslednjem grafu.
Grafični prikaz 2: Predhodne priprave otroka na vrtec
55,7 %
35
Iz grafičnega prikaza 2 je razvidno, da je 55,7 % staršev pripravljalo otroka za vključitev v vrtec že prej, 44,3 % staršev pa otroka ni pripravljalo na vključitev v vrtec. Nad rezultatom sem bila presenečena, saj sem enakega mnenja kot Varjačič - Rajko (2007), ki pravi, da je za otroka, ki prvič vstopa v vrtec, zelo pomembna predhodna priprava na vrtec, saj jim olajša samo uvajanje ter ima pozitiven učinek na otroke in starše.
Preden otrok vstopi v vrtec, je po mnenju Varjačiča - Rajka (2007) pomembno, da se starši seznanijo z informacijami o uvajanju. Pogovor z vzgojiteljico je ključnega pomena, saj bo ona tista, ki bo v neposrednem stiku z otrokom. V anketnem vprašalniku me je zanimalo, kje so starši dobili informacije o uvajanju. Rezultate sem predstavila v naslednjem grafu.
Grafični prikaz 3: Viri pridobljenih informacij o uvajanju otroka v vrtec
Iz grafičnega prikaza 3 je razvidno, da je največ staršev (78,6 %) dobilo informacije o uvajanju otroka v vrtec prav v vrtcu, kar podkrepi teorijo avtorja.
Nekaj staršev (21,4 %) pa je informacije pridobilo kar od prijateljev in znancev.
Sama menim, da je najboljši vir informacij na kraju samem (v tem primeru v vrtcu, in sicer od vzgojiteljica), na katerem bo uvajanje potekalo, saj ima vsaka vzgojiteljica svoje metode in načine za uvajanje.
Zanimalo me je, kakšen poudarek na pomembnost priprav dajejo starši doma pred vstopov v vrtec. Rezultate sem predstavila naslednjem grafu.
78,6 %
0,0 %
21,4 %
0,0 % 0,0 % 0
10 20 30 40 50 60
Vrtec Internet Prijatelji, znanci
Knjige Drugje
36
Grafični prikaz 4: Mnenja staršev o pomembnosti priprav doma za lažje uvajanje Iz grafičnega prikaza 4 je razvidno da večina staršev (78,6 %) daje velik pomen na pomembnost priprav doma pred uvajanjem otroka v vrtec. Priprave doma na uvajanje otroka v vrtec so zame zelo pomemben proces, ki ga lahko starši izpeljejo. Iz izkušenj vem, da se otroci lažje vključijo v vrtec, če so jih starši predhodno na to pripravili. Manj je stresnih situacij, saj otroci iz priprav že vedo, kakšno bo življenje v vrtcu. Starše, ki so odgovorili z da, sem povprašala, kako so otroka na vključitev v vrtec pripravljali že prej, in odgovori so bili naslednji:
predhodni obiski vrtca in seznanitev z vzgojiteljico, sprememba urnika počitka in hranjenja, prilagojena vrtčevskemu, pogovor o vrtcu in spoznavanju prijateljev, pogovor o igrah v vrtcu, spoznavanje okolice vrtca. Priprave doma pripomorejo k lažjemu uvajanju. S tem se strinja tudi Varjačič - Rajko (2007). Starši lahko otroke pripravijo na različne načine, kot so: pogovor o vrtcu, domišljijske igre o vrtcu, ogled novega okolja, predstavitev vzgojitelja, pogovor o spoznavanju novih prijateljev, pogovor o dejavnostih, ki se jih izvaja v vrtcu, itn.
Nato sem starše povprašala, ali je bila vključitev otroka v vrtec lažja zaradi uvajanja. Rezultate sem predstavila s pomočjo grafa.
Grafični prikaz 5: Mnenja staršev o lažji vključitvi otroka v vrtec zaradi uvajanja
97,1 %
37
Iz grafičnega prikaza 5 lahko razberemo, da so starši (97,1 %) odgovorili, da je bila otrokova vključitev v vrtec zaradi uvajanja lažja za otroka. Dva (2,9 %) izmed njih pa sta menila, da otrokova vključitev v vrtec ni bila lažja za uvajanje. Eden je pojasnil, da je imel otrok kljub uvajanju odpor do vrtca, ni si želel stikov z novimi osebami. Drugi pa je odgovoril, da se mu je zdelo uvajanje nesmiselno, saj je otrok ves čas ob njegovi prisotnosti jokal in želel domov. Preostali starši, ki so odgovorili z da, pa menijo, da se je otrok z uvajanjem lažje prilagodil novem okolju, saj se tudi odrasli počutimo v okolju, ki smo ga že videli, veliko bolj sproščeni. Prav tako se strinjajo, da otroci z uvajanjem pridobijo občutek pripadnosti, varnosti in zadovoljstva. Lažja vključitev otroka v vrtec zaradi uvajanja je po mojem mnenju in mojih izkušnjah resnična. Otrok se postopoma vključuje v skupino, jo spoznava, hkrati pa ima zraven nekoga, ki mu zaupa in se lahko obrne nanj, dokler ne naveže stika s preostalimi v skupini. Počuti se varnega in ne »vrženega« v skupino. Tako ima otrok dovolj časa, da spozna osebe in okolico okrog sebe.
V diplomski nalogi sem si zastavila prvo hipotezo, s katero sem želela ugotoviti razlike glede otrok 1. in 2. starostne skupine v pogledih na pomen uvajanja otroka v vrtec. To sem ugotovila s pomočjo t-preizkusa.
Preglednica 1: Izid t-preizkusa proučevanja razlik v pogledih na pomen uvajanja otroka v vrtec glede na starostno skupino
Pomen
Iz preglednice 1 lahko razberemo, da je aritmetična sredina nekoliko višja v 2. starostnem obdobju (1,51) kot v 1. starostnem obdobju (1,11). Ker je vrednost p ≤ 0,05 pri preizkusu homogenosti varianc, to pomeni, da so razlike med variancama obeh skupin statistično pomembne.
38
Hipotezo H 1, ki pravi, da se starši otrok 1. in 2. starostne skupine med seboj razlikujejo v pogledih na pomen uvajanja otroka v vrtec, obdržimo.
Starši 1. starostne skupine menijo, da mlajši otroci potrebujejo daljše uvajanje, saj se težje ločijo od staršev. So manj samostojni pri oblačenju, obuvanju, pri hranjenju. Starši 2. starostne skupine pa so dejali, da starejši otroci lažje razumejo odsotnost staršev, so samostojnejši, zato naj bi bilo uvajanje krajše. Nad rezultatom nisem bila presenečena, saj sem predvidevala, da bo tako. V prvi starostni skupini otroci potrebujejo več pozornosti, enakih ritualov kot doma in pomoči, saj še niso samostojni. V drugi starostni skupini pa so že otroci samostojni, razumejo odsotnost staršev, z njimi se lahko pogovorimo itn. Pri prebiranju literature sem zasledila, da avtorji dajejo poudarek le na uvajanje otrok prvega starostnega obdobja, kar se mi ne zdi pravično. Razumem dejstvo, da je uvajanje v prvem starostnem obdobju zelo pomembno, saj so to otroci, ki prvič vstopajo v stik s tujimi ljudmi, ampak tudi uvajanje v drugem starostnem obdobju ima pomembno funkcijo pri vključevanju otroka v vrtec.