Diplomska naloga je v svoji zasnovi kabinetno delo, kar pomeni, da sama nisem izvajala eksperimentov, temveč je glavnino mojega dela predstavljalo zbiranje podatkov iz že obstoječe literature. Tako sem zbirala podatke iz pisnih virov in jih uvrstila med kuharske knjige ali drugo etnološko literaturo (k slednji spada npr. zbirka knjižic Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje, nakatere knjige pa so bile kombinirane,. torej kuharsko-etnološke). Terensko delo je predstavljala anketa, nekaj intervjujev s starimi gospemi in obisk ekološkega dela ljubljanske tržnice. Sledil je analitični del, kjer sem skušala narediti sintezo zbranih podatkov in predstaviti svoje ugotovitve.
Med užitne divje rastline prištevam samo rastline, ki so se uporabljale v prehrani (kot hrana, pijača). To pomeni, da načeloma nisem zbirala podatkov o uporabi rastlin v zdravilne namene. Včasih je seveda težko potegniti ločnico med zdravilnim in užitnim, npr. pri pitju lipovega čaja (težko je ugotoviti ali so ga pili za žejo ali za zdravje), pa tudi pri pogovorih z ljudmi sem v nekaterih primerih naredila izjemo in opisala kakšen zdravilni pripravek, za katerega so mi povedali. Škoda se mi je namreč zdelo izgubiti njihovo koristno znanje, ki morda ni nikjer drugje zapisano. V literaturi o užitnih divjih rastlinah avtorji običajno opisujejo tudi uporabo različnih gliv, npr. knjiga Užitne divje rastline, ki jo je napisal Grlić (1980). Ker pa po novejših klasifikacijah spadajo rastline v svoje kraljestvo in glive v svoje, jih v diplomsko delo nisem vključila.
Ker me je zanimala predvsem tradicionalna in pokrajinsko značilna uporaba užitnih divje rastočih rastlin, so bile kuharske knjige najboljše izhodišče za pridobitev omenjenih podatkov. Zbirala sem recepte, katerih sestavina je bila vsaj ena divje rastoča rastlina. Vsak recept sem najprej fotografirala, nato pa analizirala njegovo vsebino. Podatke o receptu in vanj vključeni rastlini sem vnesla v za to pripravljene korelacijske tabele, narejene v programu Microsoft Office Access 2003. Ti podatki so bili:
• Naslov recepta.
• Stran v knjigi, v kateri je objavljen.
• Kraj ali pokrajina, iz katere recept prihaja (če je bilo napisano). Potrebno je poudariti, da sem analizirala samo kuharske knjige slovenskih avtorjev in v
primeru, da kuharica ni bila pokrajinsko obarvana, recept lokacijsko uvrstila med Slovenija splošno.
• Zanesljivost tradicionalnosti recepta, ocenjeno med 1 in 3 (1 – najmanj, 2 - srednje, 3 - zelo zanesljivo tradicionalen recept). Kot bolj zanesljivo tradicionalne recepte sem smatrala tiste, ki so se pojavljali v več virih, starejših virih, virih z več ponatisi, tiste, v katerih je že naslov knjige nakazoval na tradicionalnost vsebine ali za katere iz lastne izkušnje vem, da se pri nas uporabljajo tradicionalno (tradicija je tisto, kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod…, kot navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika - Bajec in sod., 1994)
• Rastline, ki se v receptu pojavijo. Za vsako rastlino sem navedla slovensko ime rastline, v kuharicah uporabljano ime rastline, latinsko ime rastline, morebitne narečne izraze.
• Količina rastline, ki se v jedi uporabi.
• Način priprave jedi (kuhano, pečeno, surovo, ocvrto itd.)
• Podatki o viru recepta - literaturi (naslov dela, avtor, leto izida, založba, št. strani v knjigi itd.)
• Tip jedi. Jedi sem razvrstila v 11 tipov in sicer:
Krušne jedi, jedi iz testa. V ta tip sem vključila različne vrste kruha in krušnih jedi ter štruklje in druge jedi iz kuhanega testa.
Juhe, enolončnice, mineštre.
Jajčne jedi. Večinoma sem v to kategorijo uvrstila recepte za pripravo frtalj (jed iz omletnemu testu podobnega veziva in z zeliščem kot glavno sestavino), pa tudi druge recepte z uporabo jajc kot bistvenega elementa.
Mlečne jedi. Sem sem uvrstila samo jedi iz mleka kot bistveno sestavino, jedi z ostalimi mlečnimi izdelki (npr. skutni štruklji z orehi) sem glede na ostale sestavine uvrstila v druge kategorije.
Sadne jedi, sladice, škrobni plodovi. V to kategorijo sem uvrstila vse vrste sladic, sadnih jedi, medu, tudi presno uživanje sadežev, in uporabo škrobnih plodov (npr. kostanja), pa tudi z maščobami bogatih plodov (orehov, lešnikov).
Namazi, prigrizki.
Priloge, omake, polivke. V to kategorijo sem uvrstila vse od mesnih in zelenjavnih omak, do raznih zelenjavnih in drugih kompaktnejših prilog. Med polivke sem štela tudi kis.
Pijače. V to kategorijo sem vključila vse vrste pijač (alkoholne pijače, sokovi, sirupi, čaji...), tudi tiste sirupe, ki jih uživamo nerazredčene, večinoma namenjene v zdravilne namene (npr. sirup iz smrekovih vršičkov).
Mesne jedi. V to kategorijo sem vštela tudi jedi z ribami in morskimi sadeži.
Solate.
Zelenjavne jedi. Sem sem vštela brezmesne obroke z zelenjavo kot pomembno sestavino obroka.
Včasih se je bilo težko odločiti, v kateri tip določeno jed uvrstiti, vendar sem se skušala držati nekega vzorca odločanja, pri tem pa sem si pomagala z natančnejšimi opredelitvami, omenjenimi zgoraj. Izjemoma sem jed uvrstila v svoj tip, npr. pri kislicah (Rumex) sem kot
poseben tip navedla presno za uživanje navadne kislice (Rumex acetosa), ki so jo svežo grizljali redvsem otroci.
Med drugo etnološko literaturo sem vključila knjige, ki so bile bodisi etnološke (npr.
zbirka knjižic Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje) ali pa so bili to tekstovni deli mešanih kuharsko-etnoloških knjig, v katerih so avtorji poleg receptov v posameznih poglavjih opisovali tudi načine prehranjevanja itd.
Anketa - Izvedla sem tudi anketo. Vprašanja ankete so navedena v Prilogi C. Anketo sem naredila v programu Microsoft Office Word 2003.
Intervjuji - Naredila sem šest intervjujev s starimi gospemi iz različnih koncev Slovenije ter enkrat obiskala ekološki del ljubljanske tržnice.
Podatki, pridobljeni z obiskom tržnice in intervjuji, so mi služili le za vpogled v drugačne metode pridobivanja informacij, zaradi majhnega obsega pa jih v samo analizo nisem vključila.
Podatke, zbrane iz pisnih virov ter ankete sem analizirala v programu Microsoft Office Excel 2003. V tem programu sem naredila tudi grafikone in tabele, predstavljene v nadaljevanju naloge. Kot glavni numenkletorni vir mi je služila Mala flora Slovenije (Martinčič, 2007).
Razen osnovnih pisarniških pripomočkov, računalnika in fotoaparata, drugih materialov nisem uporabljala.
Ker so si določeni predeli Slovenije kulturno-zgodovinsko ter biološko-geografsko med seboj (bolj) podobni, sem Slovenijo razdelila na splošno poznane pokrajine. To so Dolenjska, Gorenjska, Primorska, Notranjska, Koroška, Štajerska in Prekmurje. Zaradi degradiranosti okolja v Ljubljani, njene stičiščne lege med pokrajinami, pa tudi zato, ker se vanjo priseljuje vedno več ljudi s cele Slovenije, ki s seboj prinašajo svoje navade, sem jo oddelila kot posebno območje. Delitev na pokrajine, ki se mi je zdela primerna za mojo obravnavo, lepo prikazuje dobro urejena spletna stran Dobrodošli v Sloveniji… , 2007.
Včasih sta bila v receptih Prekmurje in Prlekija obravnavana kot skupno območje, kar je lahko povzročilo manjše netočnosti pri uvrstitvi med Štajersko ali Prekmurje. Načeloma sem recept v takem primeru uvrstila v Prekmurje.
4 REZULTATI Z RAZPRAVO