Navadni komar č ek (Foeniculum vulgare)

Navadni komarček samoniklo uspeva v submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije, drugod je kultiviran ter tu in tam podivjan (Martinčič in sod., 2007).

Pri poimenovanju in identifikaciji navadnega komarčka se pojavlja mnogo nejasnosti, predvsem zaradi mnogih sinonimov ljudskih imen, ki si jih deli s koromačem (Pimpinella anisum) in navadnim koprom (Anethum graveolens), deloma pa tudi zaradi podobnosti v vonju in uporabi s tema dvema vrstama. Sinonimi navadnega komarčka (Foeniculum vulgare) so komarček, sladki janež, sladki komarček, fenkelj, koromač, divji koromač, morač, morski janež, komorač, janež in koprc. V prehrani se uporablja sveže liste in steblo, zrela semena te rastline ter cvetje (pogosto posušeno). Spoznamo jo po rumenem vencu cvetov, lasatih listnih rogljih, nekrilatih plodičih in listnih nožnicah, dolgih 3-6 cm (Martinčič in sod., 2007). Okus svežeih zelenih delov rastline spominja na koper (Anethum graveolens), okus semen pa na janež (Pimpinella anisum), vendar so koprčeva (Foeniculum vulgare) semena manj sladka (Pantić, 1984). V trgovinah zelo pogosto prodajajo gojeno obliko navadnega komarčka z odebeljenimi listnimi nožnicami (ki ga v receptih običajno imenujejo komarček, finoči, finokjo, koromač, janež, gojen janež, sladki komarček, v trgovinah pa kar koromač/janež). Za razliko od njega ima zelo podobni koper (Anethum graveolens) plodiče krilate, listne nožnice pa dolge le 1-2 cm (Martinčič in sod., 2007). Zanj se uporabljata sinonima koprc in koperc. Koromač ali janež (Pimpinella anisum) ima spodnje liste cele, nazobčane, zgornje stebelne liste pa 2-3 krat pernato deljene, s črtalastimi segmenti. Cvetni venec je bel, plodnica in plod pa sta dlakava (Martinčič, 2007). Vidimo, da je rastlina na videz povsem drugačna od navadnega komarčka (Foeniculum vulgare), a jo zaradi podobnosti uporabe in okusa semen mnogi zamenjujejo.

V receptih je včasih zelo težko določiti, katera izmed teh treh vrst je predvidena kot sestavina, Foeniculum vulgare, Pimpinella anisum ali Anethum graveolens. Našla sem 79 receptov z uporabo vrst Foeniculum vulgare in Pimpinella anisum, od tega se je v kar 33-ih (29,1%) uporabljalo gojeno obliko navadnega komarčka (Foeniculum vulgare), v devetih primerih (11,4%) pa zagotovo koromač oz. janež (Pimpinella anisum). Divjo

obliko navadnega komarčka je vsebovalo vsaj 22 receptov (27,8%), v 27 receptih (34,2%) pa bi tudi lahko šlo za to obliko, vendar tega ne morem z gotovostjo trditi. Divjo obliko navadnega komarčka (Foeniculum vulgare) je tako morda vsebovalo kar 49 receptov (62%). Našla sem še 29 drugih omemb (nereceptov) uporabe navadnega komarčka.

Priloga 1 prikazuje kratke opise receptov, v katerih bi verjetno lahko uporabili divjo obliko navadnega komarčka (Foeniculum vulgare), marsikje pa tudi katero od že zgoraj omenjenih rastlin (gojeno obliko Foeniculum vulgare, vrsto Pimpinella anisum ali Anethum graveolens).

Uporabo navadnega komarčka navajajo viri: Adamlje in Bogataj, 2008, Angerer, 1998, Benko in Špolar Žuber, 2008, Časar, 2007, Del Medico in sod., 2007, Fras, 2006, Fritz, 2001, Gostinčar, 2008, Gričnik, 2005, Guštin Grilanc, 1997, Kalinšek, 2004, Kovič, 2009, Pantić Starič, 1984, Plahuta in Ličer, 2002, Plahuta, 2002, Plahuta, 2003, Pleiweis, 2004, Pucer, 2003, Rabar in sod., 1983, Reja in Sirk, 1997, Renčelj, 1993, Renčelj, 1999.

Slika 43 prikazuje tipe jedi, v katerih se uporablja navadni komarček (Foeniculum vulgare). Analiza je v tem primeru narejena samo na podlagi receptov z uporabo navadnega komarčka in ne tudi na podlagi ostalih omemb uporabe komarčka. Najpogosteje se uporablja v mesnih jedeh (26,5%), prav tako v juhah, enolončnicah, mineštrah (20,4%), jajčnih jedeh (18,4%) ter krušnih jedeh (16,3%). Največ podatkov o uporabi divje in gojene oblike navadnega komarčka (Foeniculum vulgare) sem dobila s Primorske (Goriško, Istra, Kras, Vipavska dolina, Tržaško podeželje itd.), kjer so primeri tipičnih jedi z navadnim komarčkom polenta s koromačem, ocvrta jajca s koromačem, krompir s koromačem, frtalja s koromačem, prežganka s koromačevim cvetjem itd. Koromač v knjigah s teh krajev običajno pomeni divjo ali gojeno obliko navadnega komarčka (Foeniculum vulgare), prav tako velja za koromačevo cvetje.

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30%

mesne jedi jajčne jedi zelenjavne jedi krušne jedi, jedi iz testa juhe, enolončnice, mineštre priloge, omake, polivke sadne jedi, sladice, škrobni plodovi pijače

Slika 43: Tipi jedi, v katerih se uporablja navadni komarček (Foeniculum vulgare)

Z enim izmed vprašanj v anketi sem želela preveriti, kakšni so med prebivalstvom najpogostejši izrazi za rastline Pimpinella anisum, Foeniculum vulgare in Anethum graveolens.

1. Vprašanje se je glasilo: Če poznate katerokoli izmed sledečih rastlin:

janež, koromač, koprc, janež, sladki janež, fenkelj, finoči (finokio), komarček, koper...

…….. prosim napišite, katero izmed teh naštetih rastlin po vašem predstavljajo spodnji opisi.

1) Plodove se uporablja podobno kot kumino, vendar zaradi sladkobne arome bolj v slaščicah.

To je zame zgornja rastlina z imenom:

2) Listi imajo rahlo pekočo aromo, dodaja se jih vloženim kumaricam.

To je zame zgornja rastlina z imenom:

3) Dno stebla je čebulasto odebeljeno in se ga uporablja kot zelenjavo.

To je zame zgornja rastlina z imenom:

4) Sveže liste s prijetno aromatičnim okusom se dodaja jajčnim jedem.

To je zame zgornja rastlina z imenom:

Na to vprašanje je odgovorilo 76 anketirancev.

Rastlina, katere plodove se uporablja podobno kot kumino, vendar zaradi sladkobne arome bolj v slaščicah, je Pimpinella anisum-koromač (po Mali flori Slovenije). Odgovori na vprašanje, ki sprašuje po slovenskem imenu te rastline, so prikazani na sliki 44.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%

janež sladki janež komarček koromač vse je isto vse razen kopra ne vem

Slika 44: Odgovori anketirancev na (kulinaričen) opis rastline Pimpinella anisum.

Vidimo, da je večina anketirancev kot ime te rastline navedla janež (55,1%), kar nekaj pa jih je odgovorilo sladki janež (23%). V Mali flori Slovenije (Martinčič, 2007) je slovensko

ime za vrsto Pimpinella anisum koromač (in ne janež), vendar sklepam, da gre tu za napako v Mali flori Slovenije, saj je koromač verjetno le sinonim te rastline in predvsem ljudsko ime za gojeno obliko navadnega komarčka s čebulasto odebeljenim spodnjim delom stebla (Foeniculum vulgare, glej sliko 46), pa tudi za divjo obliko navadnega komarčka. Zaradi te (morebitne) napake v Mali flori Slovenije je zmeda pri poimenovanju vseh treh rastlin (Foeniculum vulgare, Pimpinella anisum in Anethum graveolens) še toliko večja.

Rastlina, katere listi imajo rahlo pekočo aromo, dodaja pa se jo vloženim kumaricam, je Anethum graveolens – koper. Odgovori na vprašanje, ki sprašuje po slovenskem imenu te rastline, so prikazani na sliki 45.

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35%

divji f inokjo koromač f enkelj janež komarček koper koperc koprc ne vem vse je isto

Slika 45: Odgovori anketirancev na (kulinaričen) opis rastline Anethum graveolens

Vidimo, da kar 31,2% anketirancev rastlino imenuje koper, kot je tudi poimenovana v Mali flori Slovenije (Martinčič, 2007), precej anketirancev(23,4%) pa ji reče koprc.

Rastlina, katere dno stebla je čebulasto odebeljeno in se ga uporablja kot zelenjavo je gojena oblika vrste Foeniculum vulgare-navadni komarček. Odgovori na vprašanje, ki sprašuje po slovenskem imenu te rastline, so prikazani na sliki 46.

0% 10% 20% 30% 40% 50%

janež fenkelj finokio finokjo komarček koper koromač sladki janež ne vem vse je isto

Slika 46: Odgovori anketirancev na (kulinaričen) opis gojene oblike rastline Foeniculum vulgare S slike je lepo vidno, da večina anketirancev to rastlino imenuje koromač (42,1%), kar 31,6% anketirancev pa imena te rastline ni poznalo. Zadrego, ki lahko nastane zaradi enakega slovenskega poimenovanja rastline Pimpinella anisum v Mali flori Slovenije, sem že opisala.

Rastlina, katere sveže liste s prijetno aromatičnim okusom se dodaja jajčnim jedem je divje rastoča (samonikla) oblika navadnega komarčka – Foeniculum vulgare. Odgovori na vprašanje, ki sprašuje po slovenskem imenu te rastline, so prikazani na sliki 47.

0% 20% 40% 60% 80%

divji finokjo fenkelj finoči janež komarček koper koprc koromač ne vem sladki janež vse je isto

Slika 47: Odgovori anketirancev na (kulinaričen) opis samonikle oblike rastline Foeniculum vulgare

Velika večina anketirancev (59,5%) je odgovorila, da imena te rastline ne pozna. Od ostalih odgovorov je bil še najpogostejši koromač (10,8%) in koper (8,1%). Verjetno večina ljudi za pripravo jajčnih jedi te rastline ne uporablja. Res je tudi, da ima divje rastoča oblika navadnega komarčka (Foeniculum vulgare) veliko sinonimov, le redkokdo pa uporablja zanjo ime komarček, tako da iz odgovorov težko sklepam, katero rastlino so imeli ljudje v mislih. Nasploh je vprašanje, ali ljudje dejansko ločijo te tri rastline med seboj ali pa so se njihovih imen naučili le iz receptov. Tako sem npr. svojim tetam pokazala samonikli navadni komarček (Foeniculum vulgare) in so mi z največjo gotovostjo zatrdile, da je to janež. Tudi avtorji kuharskih receptov pogosto uporabljajo neprimerna slovenska imena rastlin v svojih receptih ali pa navedejo dve vrstno izključujoči se imeni kot sinonim. Vsa ta zmeda me na koncu napeljuje k zaključku, da so zaradi podobnosti okusa kar vse tri rastline primerne za uporabo v večini primerov in da zato medvrstno ločevanje pri njihovi uporabi niti ni toliko pomembno. Zaradi že naštetih razlogov (podoben izgled in okus) je verjetno tudi nastala cela vrsta sinonimov, ki so skupni vsem trem rastlinam.