Preglednica nevarnosti uporabe divje rasto č ih rastlin

Tabela 1 prikazuje različne dejanske ali morebitne vrste nevarnosti pri uporabi divje rastočih rastlin, ki se uporabljajo v Sloveniji (zamenjave s strupenimi rastlinami, strupenost, nezaželene učinke, ogrožanje rastlinskih populacij). Trditve posameznih avtorjev se v nekaterih primerih med seboj izključujejo. Problematiko orlove praproti (Pteridium aquilinum), pravega pelina (Artemisia absinthium) in gabeza (Symphytum) sem natančneje obravnavala že v poglavju 2.3.1.

Ponekod navajam izraz droga, ki v fitoterapiji pomeni posušene ali drugače pripravljene rastline oziroma rastlinske dele, ki rabijo za pripravo zdravilnih pripravkov. Tradicionalni pripravki iz zdravilnih rastlin so čaji in alkoholni izvlečki (tinkture) (Galle, 2002).

Za opis nevarnosti uporabe teh rastlin sem uporabila naslednje vire (navedene v oklepajih pod Opis nevarnosti):

1 - Grlić, 1980 2 - Galle, 2002

3 - Godec in sod., 1972

Tabela 1: Nevarnosti uporabe obravnavanih divje rastočih rastlinskih taksonov

Št. Takson latinsko takson slovensko

Vrsta problematike

Opis nevarnosti

1 Achillea rman nepreverjene

učinkovine travniški dermatitis

V mladih, še ne povsem razvitih rastlinah so snovi z močnim fiziološkim učinkovanjem, zato jih moramo uživati samo v zmernih količinah v omakah ali kot aromatičen dodatek jedem. (1)

Svež rman lahko pri ljudeh z alergijo pri dotiku povzroča travniški dermatitis z vnetnimi spremembami kože. (2)

2 Aesculus hippocastanum

navadni divji kostanj

nezaželeni učinki/

strupenost

Pri oralni uporabi redko nastopijo slabost, želodčne težave in srbenje. (2)

3 Allium ursinum čemaž nevarne zamenjave

Neželenih učinkov pri uporabi čemaža ni. (2) Nevarna je zamenjava z močno strupenima šmarnico

(Convallaria majalis) (1,3), jesenskim podleskom (Colchicum autumnale.) (1, 3-čebulice), pegastim kačnikom (Arum maculatum) (3) in čmeriko (Veratrum nigrum, V. album) (3).

4 Anthriscus cerefolium

prava krebuljica

nevarna zamenjava

Pri nabiranju moramo biti zelo pazljivi, ker je pravi krebuljici zelo podoben smrtno nevarni pikasti mišjak -

Št. Takson latinsko takson

Uživanje prevelikih količin surovih plodov povzroči prebavne motnje in vrtoglavico ali pijanosti podobno stanje (1).

6 Arnica montana navadna arnika, brdnja

nezaželeni učinki

Ob dolgotrajni zunanji uporabi (ali pri višjih

koncentracijah) se lahko pojavijo toksične in alergične reakcije kože. Podatkov za notranjo uporabo ni (2).

7 Artemisia absinthium

pravi pelin strupenost Žgana pijača absint je v nekaterih deželah prepovedana, ker je strupena (1).

Alkoholni in vinski izvlečki pravega pelina, ki so splošno znani v ljudski medicini, niso primerni za notranjo uporabo. Pravega pelina nikoli ne uporabljamo med nosečnostjo in dojenjem. Pri uporabi nizke predpisane doze pravega pelina ni pričakovati neželenih učinkov. Vedno ga pijemo le krajši čas (2).

8 Atriplex loboda strupenost Rastline vsebujejo oksalno kislino, razen Atriplex portulacoides, ki je ena redkih lobod, ki ne vsebuje oksalne kisline. (1)

V starejših rastlinah vrtne lobode (Atriplex hortensis) so tudi strupene sestavine, ki povzročajo hemolizo in poškodbe na koži. Zato tudi mladih rastlin ne uživajmo prepogosto in v prevelikih količinah (1). Vrtno lobodo (Atriplex hortensis) lahko uporabljamo v poljubnih količinah (3).

9 Berberis vulgaris navadni češmin

strupenost Sveži plodovi niso užitni. V lubju, cvetovih, listih in celo v nezrelih plodovih je alkaloid berberin, ki je za nekatere živali zelo strupen. (1)

Kljub pogosti uporabi droge v gotovih pripravkih niso znani nobeni močnejši nezaželeni učinki. Tudi čisti berberin in njemu sorodni alkaloidi so razmeroma malo strupeni. Droge (skorje, listov) med nosečnostjo nikakor ne jemljemo, ker stimulativno deluje na maternico. (2) 10 Capsella

bursa-pastoris

navadni plešec nepreverjene učinkovine

V starejših rastlinah so tudi nekatere snovi z močnim fiziolškim učinkovanjem, zato je bolje, da teh rastlin ne uživamo v prevelikih količinah (1). Nekateri

znanstveniki menijo, da so te snovi v glivicah, s katerimi je plešec okužen. (1)

Neželenih učinkov ne poznamo. (2) 11 Chamomilla

recutita

prava kamilica nezaželeni učinki

Pri dolgotrajni uporabi prevelikih količin droge (cvetovi) pride do živčnega nemira in omotice. (2)

12 Crataegus glog nezaželeni

učinki

Ker plodovi vsebujejo tudi na toploto občutjive snovi (glikozide), ki učinkujejo na srce, uživanje surovih in nepredelanih plodov ni priporočljivo. V svežih semenih je cianovodikova kislina, ki daje značilen vonj po grenkih mandljjih. (1)

Tudi pri daljši uporabi nezaželeni učinki niso znani.

Pred začetkom uporabe je potrebna kontrola pri zdravniku specialistu ter redne kontrole ob daljši uporabi v zdravilne namene. (2)

13 Equisetum arvense njivska preslica

zamenjave V Sloveniji raste še več vrst preslic, ki se jih izogibamo, saj so rahlo strupene. Njivska preslica je odlična zdravilna rastlina, vendar se pred začetkom uporabe posvetujmo z zdravnikom. Ne uporabljajmo je pri zastajanju vode v telesu kot posledici slabega delovanja

Št. Takson latinsko takson

14 Fagus sylvatica navadna bukev strupenost Trimetilamin, holin in nekatere druge snovi v surovih semenih lahko povzročijo slabost in bruhanje, glavobol in pijanosti podobno zmedenost (če zaužijemo veliko količino semen) (1). Presnega žira ne smemo jesti, ker vsebuje strupene snovi (3). Pražena semena niso več strupena. (1,3)

15 Galium odoratum dišeča lakota strupenost Vsebuje kumarinski glikozid, iz katerega pri sušenju nastane kumarin. Večje količine povzročajo glavobol.

Večje količine kumarina poškodujejo jetra in učinkujejo kancerogeno. (2)

16 Galium verum prava lakota nepreverjeno učinkovanje?

Nezaželeni učinki niso znani. (2) Tudi prava lakota vsebuje kumarine (2).

17 Gentiana lutea rumeni svišč, košutnik

nezaželeni učinki

Nekateri bolniki ga slabo prenašajo, ker jim premočno draži sluznico želodca. (2)

18 Humulus lupulus navadni hmelj nezaželeni učinki

Dokler so hmelj obirali ročno, so večkrat opazili kožne spremembe. (2)

19 Hypericum perforatum

šentjanževka nezaželeni učinki

Zaradi hipericina lahko pride do preobčutljivosti za svetlobo (fotosenzibilizacija). (2)

20 Juglans regia navadni oreh nezaželeni učinki

Uporaba listov (v zdravilne namene) lahko zaradi čreslovin pri občutljivih ljudeh povzroča slabost in bruhanje. (2)

strupenost Doslej v literaturi veljavno mnenje, da brinove jagode in hlapno olje poškodujejo ledvice, se je spremenilo. Do poškodb je prišlo le, če so razmeroma drago olje mešali s cenejšim terpentinom. Kljub temu moramo upoštevati, da večje količine droge (brinove jagode, listi) pri daljši uporabi lahko povzročijo draženje ledvic in celo vnetje.

(2) 22 Lamium mrtva kopriva nepreverjeno

učinkovanje

Cvetovi vsebujejo nekaj alkaloidov (2) in glikozidov (1).

23 Larix decidua navadni macesen

strupenost Olja pripravljena v zdravilne namene pri notranji uporabi lahko povzročajo poškodbe ledvic in draženje želodca in črevesa. (2)

25 Malva sylvestris Gozdni slezenovec

pretirano izkoriščanje

Nima nikakršnih stranskih učinkov. Je zelo primeren za široko uporabo. (2,3)

V okolici Dunaja je ta rastlina zaradi pretiranega izkoriščanja že skoraj povsem izkoreninjena (1).

26 Mentha meta / Tudi pri daljši uporabi le redko nastopijo nezaželeni učinki. Kljub temu priporočajo pitje tega čaja le v obliki kure pri obolenjih in ne kot napitek za gašenje žeje. (2) 27 Nasturtium

Nekateri znanstveniki menijo, da nosečnice te rastline ne bi smele jesti (1)

Paziti moramo, da nabiramo samo rastline, ki rastejo v bistrih in neonesnaženih vodah. (1) Rastlin ne smemo puliti ali trgati, da jih ne bi izkoreninili, kot se je zgodilo že ponekod v Franciji (1).

28 Picea abies navadna smreka

strupenost Olja pripravljena v zdravilne namene pri notranji uporabi lahko povzročajo poškodbe ledvic in draženje želodca in črevesa. (2)

29 Pinus bor strupenost Hlapno olje pri notranji uporabi lahko povzroča poškodbe ledvic in draženje želodca in črevesa. (2) 30 Plantago trpotec strupenost Starejši listi vrste Plantago major so lahko nekoliko

strupeni, zato za prehrano niso primerni. (1)

Št. Takson latinsko takson slovensko

Vrsta problematike

Opis nevarnosti

Nezaželeni učinki trpotca niso znani (2).

31 Potenitilla erecta srčna moč nezaželeni učinki

Pri občutljivih osebah lahko uporaba korenin v zdravilne namene povzroči bruhanje in želodčne bolečine. Večinoma pa jo bolniki dobro prenašajo in jo v mnogo manjši količini lahko dajemo celo otrokom in dojenčkom. (2)

32 Primula vulgaris trobentica, navadni jeglič

strupenost Ker listi vsebujejo nekoliko saponinov, jih ne smemo uživati v večjih količinah. (1) Tudi cvetovi in korenine vsebujejo saponin (1).

Opisane številne zastrupitve živine. Mnenja o

strupenosti so deljena. Uživanja laikom ne priporočamo.

(1)

Paziti moramo, da korenik ne zamenjamo s strupenimi korenikami navadne glistovnice. (1)

Surova orlova praprot je po nekaterih virih strupena, kuhano pa lahko uporabljamo v poljubnih količinah. (3)

34 Ribes kosmulja,

grozdičje

strupenost Uživanje večjih količin nezrelih plodov kosmulje (Ribes uva-crispa) lahko povzroči težke, včasih celo smrtno nevarne zastrupitve! (1)

35 Robinia pseudacacia

robinija strupenost Po vsej verjetnosti socvetja niso povsem nestrupena.

Glikozidi v njih po zaužitju večjih količin cvetov povzročajo bljuvanje in drisko. Nekatere raziskave kažejo, da stroki učinkujejo odvajalno (1). Lubja robinije ne smemo uporabljati, ker je strupeno. (1,3) 36 Rosmarinus

Rožmarinu je nekoliko (po listih) podobna navadna rožmarinka (Andromeda polifolia), ki raste na šotnih barjih in je strupena. (2)

V nosečnosti droge ne uporabljajmo, prav tako ga ne zlorabljajmo za splošno poživljanje. (2)

37 Rumex kislica strupenost Kislice vsebujejo strupeno oksalno kislino. Med vsemi dresnovckami vsebuje navadna kislica (Rumex acetosa) največ oksalne kisline (v obliki kalijevega oksalata), zato je ne uživajmo v prevelikih količinah. (1,3) Znani so celo smrtni primeri zastrupitev pri otrocih, ki so jedli liste navadne kislice. (1)

Listi alpske kislice (Rumex alpinus) so neškodljivi in jih lahko jemo v neomejenih količinah (3) V koreniki kodrastolistne kislice (Rumex crispus) so neke snovi, ki delujejo odvajalno (1), v plodovih pa so snovi z ravni nasprotnim učinkovanjem (1)

Zaradi velike količine oksalne kisline in kalijevega oksalata ne uporabljajmo prevelikih količin navadne kislice. (2)

38 Ruscus aculeatus bodeča lobodika

ogroženost Zavarovana vrsta.

39 Salvia officinalis žajbelj pretirano izkoriščanje strupenost

Pomemben je pri utrjevanju in pogozdovanju kraških tal, vendar so ga ponekod neracionalno nabirali in neusmiljeno uničevali. (1)

Pri dnevnih količinah, večjih od 15 g droge in daljši uporabi pride do neljubih posledic, kot so suha usta, izbruhi potu, občutek vročice, pospešen srčni utrip in omedlevica. Med nosečnostjo ne uporabljajmo alkoholnih izvlečkov in eteričnega olja, čaj in kot začimbo pa le krajši čas. (2)

Št. Takson latinsko takson

Sveže jagode niso užitne (1). V nezrelih plodovih in listih je prisoten glikozid sambucin, iz katerega se ob razpadu sprošča do 10% cianovodikove kisline. (1) Nevarna je zamenjava s strupenim smrdljivim bezgom (Sambucus ebulus ). (1,3)

Nezreli plodovi, listi in skorja pri občutljivih osebah povzročajo slabost, bruhanje, driske, omotičnost, mrzilco in krče. Za pripravo sokov in marmelad nabiramo le zrele plodove in jim odstranimo peclje. (2) 41 Stellaria zvezdica zamenjava Paziti moramo, da je ne zamenjamo z neužitno trižilno

popkoreso (Moehringia trinervia). (1)

42 Symphytum gabez strupenost Zelo verjetno so v listih majhne količine nekega strupenega alkaloida, ki razpade pri višjih temperaturah.

Zato te rastline ne bi smeli jesti neprekuhane.(1) Ker so pirolizidinski alkaloidi morebitne kancerogene snovi, ki škodujejo genetski informaciji, gabeza niti zunanje ne uporabljajmo v nposečnosti. Notranjo uporabo po novih znanstvenih spoznanjih odsvetujemo.

(2) 43 Tamus communis navadni bljušč nepreverjene

učinkovine

V večjih količinah lahko poganjki povzročijo prebavne motnje. (1)

Plodovi so neužitni oz. strupeni. (1) Podzemni deli so strupeni. (1)

44 Taraxacum officinale agg.

navadni regrat neželeni učinki

Cvetni prah in med, ki so ga na regratu nabrale čebele lahko pri občutljivih povzročata alergije. (2)

45 Tilia cordata,

Pri priporočeni uporabi nezaželeni učinki niso znani.

Podatki, da lipa škodljivo vpliva na srce, verjetno izvirajo od bolnikov s šibkim srcem, ki so delali potilne kure. Tak način zdravljenja tem pacientom v celoti odsvetujejo. (2)

46 Tussilago farfara navadni lapuh zamenjave strupenost

Liste navadnega lapuha lahko zamenjamo z listi navadnega repuha (Petasites hybridus), ki pa jih tudi nabirajo in uporabljajo za zelenjavo. (1)

Pirolizidinski alkaloidi, ki so v listih in cvetovih sicer v nizki količini, so sprožili številne polemike o

škodljivosti lapuha. V cvetovih jih v glavnem ni. Pri dovoljeni količini in času največ 6 tednov na leto ter v čajnih mešanicah ni pričakovati stranskih učinkov.

Zaradi možnih nezaželenih učinkov alkaloidov pri daljši uporabi odsvetujejo uporabo nosečnicam, doječim materam in občutljivim osebam. (2)

47 Urtica velika kopriva, mala kopriva

neželeni učinki

Pri uporabi korenin v zdravilne namene zelo redko nastopijo rahle črevesne in želodčne težave. (2)

Pri nabiranju moramo paziti, da ne utrgamo kakega podobnega, toda strupenega plodu. (3) Otroke moramo opozoriti na podobne plodove volčje jagode (Paris quadrifolia) in volčje češnje (Atropa bella-dona) (1) Borovnice pogosto nabirajo z grabljicami ali glavniku podobnimi pripravami in na ta način uničijo ali močno poškodujejo precej rastlin. (1)

Nezaželenih učinkov pri uporabi plodov ni. Liste lahko uporabljamo le krajši čas v čajnih mešanicah. Količina hidrokinona v listih, ki pri daljši uporabi povzroča kronične zastrupitve jeter, je pri daljši uporabi na toksični meji. (2)

Št. Takson latinsko takson slovensko

Vrsta problematike

Opis nevarnosti

49 Viola vijolica neželeni

učinki

V koreninah dišeče vijolice (Viola odorata) so alkaloidi, ki povzročajo bruhanje. Pri zelo redkih bolnikih pride do alergičnih kožnih reakcij ob uporabi divje vijolice (Viola tricolor), ki pa po prenehanju uporabe izginejo.

(2)

2.4 ZGODOVINA NABIRALNIŠTVA IN UPORABE DIVJE RASTOČIH RASTLIN

In document UPORABA DIVJE RASTOČIH RASTLIN V PREHRANI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij (Strani 22-27)