Obisk ljubljanske tržnice

V soboto, 13.06.2009 med 8.30. in 13.30. uro sem obiskala Ljubljansko tržnico, da bi dobila vtis o tem, katere divje rastoče rastline v tem obdobju prodajajo na tržnici. Glede na to, da ob sobotah prodajajo svoje produkte tudi ekološke kmetije, sem pričakovala kakšne manj običajne izdelke, povezane z divjimi rastlinami.

Prodajalci so imeli pri rastlinah oz. izdelkih večinoma navedene nestrokovne slovenske (tudi narečne) izraze za rastline oz. izdelke, ki so jih prodajali. V sledečem besedilu sem slovenske izraze prodajalcev pustila, pripisala pa sem strokovno latinsko poimenovanje teh rastlin, tako da je taksonomska pripadnost taksonov nedvoumna. V nekaterih primerih so imeli trgovci napisane cene ali so mi jih povedali in v teh primerih jih tudi navajam ob omembi rastline/izdelka.

Na ekološkem delu tržnice (takoj ob prečkanju Ljubljanice in vstopu na tržnico iz smeri Prešernovega trga) so kmetije prodajale v glavnem konzervirane in sušene užitne divje rastline.

Na stojnici Atelje sadja Irenée iz Celja (Štajerska) so prodajali čemaž (Allium ursinum) v hladno stiskanem olivnem olju, samega in z raznimi dodatki, kot je npr. mleto bučno seme, sončnično seme, paradižnik. Čemaž nabirajo na Boču in Mrzlici in sicer do cvetenja.

Na stojnici Kersnik Aleš iz Cerknice (Notranjska) je gospod prodajal sveže koprive (Urtica dioica, 8 eur/kg), pa tudi gojeno poprovo meto (Mentha x piperita). Rekel je, da včasih prodaja tudi svež čemaž (Allium ursinum). Ko sem ga vprašala, kaj nabirajo ljudje v Cerknici, je rekel, da regrat (Taraxacum officinale agg.), regačico (Aegopodium podagraria), koprive (Urtica dioica), makunco (navadni mokovec, Sorbus aria), zdravilni vrbovec (Epilobium, v zdravilstvu se uporablja več vrst), baldrijan (Valeriana)... Menda so včasih tudi zmleli hrastov želod (Quercus, lahko so ga prej toplotno obdelali) in cele sušene plodove mokovca (Sorbus aria) ter iz tega pripravili kruh. Z navadnim trstom (Phragmites australis) pa so hranili krave, ki so ga imele zelo rade.

Pogovarjala sem se tudi z gospodom (gozdarjem) iz Hotedrščice (Notranjska), ki je rekel, da si en ali dva dni na leto vzame in nabira borovnice (Vaccinium myrtillus), ki jih najraje poje kar sveže. Sicer pa nabira, kar je letnemu času primerno. Uporablja tudi čemaž (Allium ursinum), ki ga stolče in zalije z olivnim oljem ter konzervira pri 40 °C. Nabira regrat (Taraxacum officinale agg.), maline (Rubus idaeus) in gozdne jagode (Fragaria).

Pravi, da evropski pravi kostanj (Castanea sativa) na tem območju ne raste, prav tako ne navadni oreh (Juglans regia), ki zaradi mraza spomladi ne cveti oz cvetovi pomrznejo. V vasi Ravnik, 100 m višje, pa orehi že uspevajo. Doma na vrtu je posadil skorš (Sorbus domestica).

Ekološka kmetija Andreja Hribašek, Miha Lindič (iz Motnika pod Menino planino v kamniški občini, Gorenjska) je na svoji stojnici prodajala Sirup iz cvetov (socvetij) regrata (Taraxacum officinale agg., 0,7l = 4,5eur) ter Bezgov sirup z limono (iz socvetij črnega bezga - Sambucus nigra, 0,7 l = 5 eur), ki naj bi se uporabljala za gašenje žeje ter sirup iz smrekovih vršičkov (Picea abies, 5 eur/kg), ki naj bi se uporabljal proti kašlju.

Mimoidoča gospa iz Ljubljane je povedala, da uporablja stebla od socvetij čemaža (Allium ursinum), ki da niso tako močnega okusa, so pa imenitni sesekljani na rižu. Prav tako tudi poleti nabira regrat (Taraxacum officinale agg.), ki raste v visoki travi, kjer je osenčen in zato ni grenek.

Ekološka kmetija Amarant (Fanči Perdih, Kresnice pri Litiji, Dolenjska) je prodajala vrečke s sušenimi čaji (1 eur/vrečko) in kot čaj za pitje (proti žeji) mi je priporočila meto (Mentha) in citronsko meliso (Melissa officinalis, odličen za pomirjanje), koprivni čaj (Urtica dioica), rmanov čaj (Achillea) in kamilico (Chamomilla recutita).

Na stojnici Ekološka zelišča Otilija Grad Barle iz Šentvida pri Stični (Temenica, Dolenjska) je gospa prodajala čaje: trpotec (Plantago), lipa (Tilia), slezenovec (Malva), slez (ajbiš, Althaea officinalis), materina dušica (Thymus), žajbelj (Salvia officinalis), dobra misel (Origanum vulgare), šentjanževka (Hypericum perforatum), listi murve (Morus) in cvetovi gloga (Crataegus). Kot začimbo je v kozarčkih prodajala semena kopra (Anethum graveolens), komarčka (Foeniculum vulgare), kumine (Carum carvi), svetlina (Oenothera) in repinca (Arctium, v zdravilne namene). Prodajala je tudi sveže liste muškatne kadulje (Salvia sclarea) za pohanje (cvretje), gosti sok iz črne murve (Morus nigra), robidnice (Rubus, plodovi) v kompotu, debele rdeče brinove jagode (storži, Juniperus oxycedrus) iz Kamenjaka, metin žele (Mentha), jabolčni kis z rožmarinom (Rosmarinus officinalis) ter sirup iz smrekovih vršičkov (Picea abies).

Ekološka kmetija Nevenka in Martin Šmalčič iz Podsrede (Štajerska) je na svoji stojnici prodajala čaje; melisa (Melissa officinalis), pljučnik (Pulmonaria officinalis), dobra misel (Origanum vulgare), cvetovi bezga (Sambucus nigra), kamilica (Chamomilla recutita), šentjanževe rože (Hypericum perforatum), žajbelj (Salvia officinalis), lipa (Tilia), rman (Achillea), cvetovi drena (Cornus mas), cvetni listki hmelja (Humulus lupulus), materina dušica (Thymus), meta (Mentha), drobnocvetni vrbovec (Epilobium parviflorum), luštrek (Levisticum officinale), šetraj (Satureja). Prodajali so tudi bezgov sirup (iz socvetij vrste Sambucus nigra) in čebulice čemaža (Allium ursinum, 1/4 kg = 3 eur) ter žganji brinova lojtrica (iz storžev vrste Juniperus communis) in vinska rutica (iz vrste Ruta graveolens).

Imeli so akacijev med (iz vrste Robinia pseudacacia), svež črni in rdeči ribez (Ribes nigrum, Ribes rubrum) ter šopke svežih zelišč (žajbelj, melisa, črna meta - Mentha, šentjanževka - Hypericum perforatum, vinska rutica, poprova meta – Mentha X piperita) po 0,5 eur / šopek. Rekli so, da ob primernem letnem času prodajajo tudi poganjke hmelja (Humulus lupulus), poganjke bljušča (Tamus communis), divji por (verjetno gre za vrsto Allium ampeloprasum), ki raste na travnikih, radič (Cichorium intybus), ki podivja in se zaseje kar sam ter regrat (Taraxacum officinale agg.).

Na stojnici Ekološka kmetija Dobro, Jože Lipej, Šmarje pri Jelšah (Štajerska), so prodajali čemaževo zeliščno omako iz čemaža (Allium ursinum), olivnega olja in mandeljnov (180 g

= 5 eur, 620 g = 14,7 eur) ter zeliščno omako iz gojene rukole (Eruca sativa).

Ekološka kmetija Družina Petek iz Laškega (Štajerska) je prodajala domači borovničevec (Vaccinium myrtillus, 200 ml), domači orehovec (Juglans regia, 200 ml), žganje koprca (komorača, verjetno gre za Anethum graveolens ali Foeniculum vulgare; 200 ml), bezgov sirup (iz socvetij vrste Sambucus nigra; 500ml = 5 eur), orehove piškote (Juglans regia),

sirup iz smrekovih vršičkov (Picea abies) ter figov liker (, 150 ml) s celimi figami (Ficus carica)

Ekološka kmetija Kos Marija iz Vidma pri Lukovici (Gorenjska) je prodajala orehovec, narejen iz zelenih orehov (Juglans regia), žganja in sladkorja.

Pavel in Bernarda Peternelj iz Žirovskega vrha (Gorenja vas, Gorenjska) sta prodajala bezgov sirup (sestavine: bezgovo cvetje (socvetja, Sambucus nigra), eko trsni sladkor, eko limone, eko vino). Rekla sta, da včasih prodajata tudi surove borovnice (Vaccinium myrtillus) in svežo materino dušico (Thymus, zraste na pašnikih).

Na stojnici Oljarne Kolarič iz Žič (Jurovski Dol, Štajerska) so prodajali orehovo olje (Juglans regia; 0,1 l = 5 eur, 0,25 l = 9,5 eur in 0,5 l = 18 eur).

Na stojnici miroljubnega kmetijstva so prodajali čemažev namaz (sestavine: čemaž – Allium ursinum - 70%, olivno olje (Olea), lešniki (Corylus avellana), himalajska sol), ki ga proizvaja kmetija Stanko Valpatič, Ostrožno, Ponikva (Štajerska).

Čebelarstvo MA-JA iz Kostelskega na Kočevskem (Dolenjska) je prodajalo smrekov med (razložili so mi, da ga dobijo tako, da čebele predelajo izločke uši, ki sesajo iglice vrste Picea abies), mešan gozdni med (iz vrst/taksonov javor - Acer, divja češnja – Prunus avium var. sylvestris, malina – Rubus idaeus, robida - Rubus), javorjev (vrst rodu Acer) med, lipov med (iz vrst Tilia platyphyllos in Tilia cordata), gozdni med s sokom smrekovih poganjkov (smrekove vršičke – vrste Picea abies - dajo v med in pustijo nekaj časa v senčnem prostoru, da se izločijo sokovi), gozdni med s cvetnim prahom, kostanjev med (Castanea sativa), gozdni med s sokom rdečega ribeza (Ribes rubrum, na 1 kg medu dodajo 1 dl ribezovega soka in nato to mešanico nazaj v panje, kjer čebele med ponovno predelajo - šele nato je primeren za uporabo), hojev med (med jelke – Abies alba, ki nastane po enakem principu kot smrekov med). Gospod je rekel, da pelje čebele na kostanjevo pašo v Belo krajino ter da dobi akacijev (vrste Robinia pseudacacia) med s Štajerske.

Na stojnicah štirih drugih ekoloških kmetij in sicer iz Znojil pri Krki (Dolenjska), Šmartnega ob Paki (Štajerska), Berkov (Gaberje, Prekmurje) in Vipave (Primorska) so prodajali gojen rdeči ribez (Ribes rubrum).

Ekološka kmetija Turinek, Jareninski dol (Jarenina, Štajerska) je prodajala testenine iz kopriv (Urtica dioica) različnih oblik, testenine iz čemaža (Allium ursinum), sirup Kadulja (iz travniške kadulje – Salvia pratensis in žajblja – Salvia officinalis), melisin sirup (iz vrste Melissa officinalis), sirup šabeza (iz socvetij vrste Sambucus nigra). Prodajali so tudi marmelade in sicer iz žižul (Ziziphus jujuba), črnega trna (Prunus spinosa), iz jerebike (Sorbus aucuparia) z jabolki, hruškovo z bezgovim (Sambucus nigra) cvetjem, glogovo marmelado (iz vrst rodu Crataegus), borovničevo marmelado (iz vrste Vaccinium myrtillus), jabolčno s citronsko meliso (Melissa officinalis), mešano (bezeg – Sambucus nigra, plodovi; češplje – Prunus domestica; trsni sladkor), robidovo (Rubus) z jabolki, marmelado iz hrušk in poprove mete (Mentha x piperita). 105 ml kozarček marmelade je stal 1,80 eur.

Na neoznačenih stojnicah so ljudje prodajali tudi gozdne sadeže in gobe, ki rastejo v tem obdobju. Prodajali so borovnice (Vaccinium myrtillus), gozdne jagode (Fragaria), gojene maline (Rubus idaeus), gojen rdeči ribez (Ribes rubrum) ter lisičke (Cantarellus cibarius) in jurčke (Boletus). Maline so prihajale iz Štajerske, Radohove vasi na Dolenjskem, Sostrega in Slovenskih Konjic. Borovnice so bile nabrane na Jančah, v Zalogu, Dobrnču pri Trebnjem, v Sostrem (3x), v Dolu pri Ljubljani, v Litiji, Ilovi gori, na Lipoglavu, v Slovenskih Konjicah, Ihanu, gozdne jagode pa so prihajale z Dolenjske 2x, Radohove vasi na Dolenjskem, Suhe krajine, Sostrega in Slovenskih Konjic.

Šparglje (Asparagus officinalis) so na glavni tržnici prodajali gojene, in sicer iz Prekmurja, Kopra, Savelj (2x), Šentjakoba ob Savi, Sečovelj.

Prodajali so tudi navadni komarček (Foeniculum vulgare), za katerega so trdili, da raste podivjan na vrtu (Dobrnč-Trebnje, Zalog, Dobrunje, Ihan, Sostro), branjevka iz Kopra (Primorska) pa je prodajala divje rastočega. Ko sem rekla: »Aha, koprc«, je odgovorila:

»Ne, ne, to je čisto nekaj drugega.« verjetno je z besedo koprc mislila na koper (Anethum graveolens). Rekla je, da je janež pa tisti, ki se prodaja v trgovini, z odebeljenim dnom stebla. Ista gospa je prodajala tudi lovor (Laurus nobilis) in rožmarin (Rosmarinus officinalis).

Na stojnici z Dola pri Ljubljani (Ljubljana) so prodajali tudi sirup iz smrekovih vršičkov (Picea abies), orehova jedrca (vrste Juglans regia), ameriške borovnice (verjetno ena izmed severnoameriških vrst Vaccinium australe, V. corymbosum, V. lamarckii ali križanec teh vrst).

Gospa iz Radohove vasi na Dolenjskem je prodajala tudi sveža socvetja kamilic (Chamomilla recutita), gospa iz Dobrnča (Trebnje, Dolenjska) pa poleg svežih socvetij kamilic tudi svež cvetoč rman (Achillea), svež pelin (Artemisia) in zelene orehe (Juglans regia). Gospa iz Suhe krajine je prodajala zelene orehe, sveže kamilice z vrta, poprovo meto (Mentha x piperita) in posušene bezgove cvetove (Sambucus nigra). Branjevka iz Sostrega je tudi prodajala sveža socvetja kamilic in svežo šentjanževko (Hypericum perforatum).

Fant iz Trnovega (Ljubljana) je prodajal svežo, doma vzgojeno vinsko rutico (Ruta graveolens), meto (Mentha), meliso (Mellissa officinalis), drobnjak (Allium schoenoprasum), žajbelj (Salvia officinalis) in šetraj (Satureja).

Neka branjevka je prodajala regrat (Taraxacum officinale agg). in rukolo. Rekla je, da prodaja tudi divjo rukolo, vendar je ta dan že vso prodala (pokazala in dala pa mi je nekaj listov). Rekla je, da divja rukola rumeno cveti. Očitno je šlo za rod Diplotaxis (dvoredec).

Prodajalec iz Bišč pri Ihanu (Gorenjska) je rekel, da ob primernem letnem času prodaja tudi divji česen (čemaž, Allium ursinum), ter rožmarin (Rosmarinus officinalis) in žajbelj (Salvia officinalis) s Hvara.

Prodajalka iz Kamniške Bistrice (Gorenjska) je rekla, da od divjih rastlin prodaja čemaž (Allium ursinum), portulak (Portulaca oleracea), divjo meto (Mentha) in šetraj (Satureja).

Razložila mi je, da šetraj raste divje v Primorju, da pa obstaja tudi gorski šetraj, ki raste v hribih. Pri tem bi lahko šlo za podvrsto kraškega šetraja (Satureja montana subsp.

variegata) ali pa za vrsto alpski šetrajnik (Acinos alpinus). Uporabnost slednjega navaja spletna stran Plants For a Future…(1996).