MATERIALI

Pri dejavnostih za razvijanje fine motorike otroci lahko rokujejo, manipulirajo z različnimi materiali, kot so papir, tekstil in umetna snov (etilen vinil acetat oz. EVA pena).

4.3.1 Papir

Papir je porozen, ploščat material, ki je večinoma sestavljen iz prepletenih vlaken rastlinskega izvora. Glavna in osnovna surovina za izdelavo papirja je les, ki je prav tako sestavljen iz vlaken, vendar pa ni porozen. Kakovost in vrsta lesa vpliva na kakovost vlaken papirja. Papir ima lahko različne lastnosti, ki so odvisne od surovinske sestave, proizvodnega postopka in obdelave (Novak, 2004).

Vlaknine, ki so najpomembnejša surovina za proizvodnjo papirja, so razvrščene v dve skupini.

Primarne vlaknine so naravne in so rastlinskega (les) ter živalskega (volna) izvora, kemične vlaknine iz naravnih polimerov (viskoza, acetat) ter sintetične vlaknine (poliamid, poliester, polietilen). Med sekundarne vlaknine spada star papir (prav tam).

Največ vlaknin za papir pridobivajo iz različnih vrst lesa iglavcev (smreka, bor, jelka) in listavcev (topol, bukev, breza). Obe vrsti lesa se razlikujeta po gostoti, dolžini vlaken in debelini stene. Dolžina vlaken in debelina stene sta pomembni za kakovost papirja. Vlaknine morajo tvoriti čim bolj stično površino med vlakni, kjer je dolžina vlaken premo sorazmerna z utržno jakostjo papirja (prav tam).

Vrste papirja delimo glede na gramaturo, sestavo, različno obdelavo površine in glede na uporabnost.

Razvrstitev papirja glede na gramaturo:

− nizkogramski: do 59 g/m²,

− srednjegramski: 60 do 120 g/m²,

33

− visokogramski: med 120 in 200 g/m², imenuje se tudi polkarton (Novak, 2004).

Za kategorizacijo papirja je poleg gramature pomembna tudi njegova debelina.

Razvrstitev papirja glede na sestavo:

− brezlesni papir, ki je sestavljen lahko samo iz celuloznih ali mešanice celuloznih in tekstilnih vlaknin ali iz tekstilnih vlaknin (fini papir);

− lesovinski papir, ki je večinoma narejen iz lesovine z dodatki celuloze; če je delež lesovine nižji, govorimo o skoraj brezlesnih papirjih ali z majhnim deležem lesovine (prav tam).

Razvrstitev papirja glede na različno obdelavo površine:

− nepremazani papirji (naravni) so lesovinski papirji (časopis, papir za tiskanje);

− pigmentni papirji, ki so narejeni tako, da jih v papirnem stroju premažejo s pigmenti in vezivi;

− premazni papirji, ki jih razlikujemo glede na sijajno ali motno (mat) površino (prav tam).

Papirji so lahko tudi obarvani, obojestransko ali enostransko premazani, prevlečeni z voskom, lakom ali gumirani.

Razvrstitev papirja glede na uporabnost:

− grafični papirji (risalni, časopisni, ilustracijski papir, papir za knjige in kataloge);

− higienski papirji (kozmetični in higienski robci, toaletni, kuhinjski, krep papir);

− embalažni papirji, ki morajo imeti visoko jakost (izolacijski, tehnični, pergamentni papir);

− kartoni in lepenke za embalažo in druge namene morajo imeti visoko jakost in so namenjeni za zaščito in prenos predmetov (rjave in sive lepenke iz starega papirja, kartonažna lepenka);

− drugi papirji (fotografski, reagenčni, tapetni papirji) (prav tam).

4.3.2 Tekstil

Bezjak (2005, v Rauter, 2013) razdeli tekstilne surovine na naravna in kemična tekstilna vlakna, ki imajo različne lastnosti, kot so dolžina, trdnost, higroskopičnost, gorljivost, finost in prožnost. Tekstilna vlakna so razdeljena tudi glede na uporabo ter na tehnične in oblačilne tekstilije (prav tam). Značilnost tekstilnih vlaken je v stokrat večji dolžini od širine, kar pomeni,

34

da so bolj trdna in upogljiva, elastična, raztegljiva in barvljiva (Bratož Opaškar in Torkar, 2003).

Naravna tekstilna vlakna delimo na:

− rastlinska (celulozna) vlakna so: semenska (bombaž, kapok, svilnica), iz ličja stebel (konoplja, lan, juta), iz sadeža (kokos);

− živalska (beljakovinska) vlakna so: iz volne (ovca), kamel, zajcev, kuncev in svile;

− rudninska vlakna iz azbesta (prav tam).

Bombaž je semensko vlakno, pridobljeno iz grma bombaževca. Vlakno zraste v kot oreh velikem plodu in ima obliko cevke. Vlakna se na zraku posušijo, skrčijo, sploščijo in zvijejo (Bratož Opaškar in Torkar, 2003). Bombaž je tekstilna surovina, ki je trdna, pralna in zelo odporna. Bombažnim tkaninam lahko z obdelavo povečamo lesk, trdnost in obarvljivost (Niklsbacher Bregar, 1974, v Rauter, 2003).

Lan ima vlakna združena v steblu rastline, ki dajejo steblu prožnost, trdnost in oporo (Bratož Opaškar in Torkar, 2003). Lanene tkanine imajo gladka vlakna, so trdnejše od bombažnih, ne zadržujejo toplote in so dobro obarvljive (Niklsbacher Bregar, 1974, v Rauter, 2003).

Konoplja je neenakomerna, groba in se jo uporablja za žakljevino in vrvi (prav tam).

Volna je mehka dlaka ovac, zajcev, koz, kamel in zajcev. Česana volna je neenakomerno debela, dolga, ima dolga vlakna in se uporablja za izdelavo gladkih tkanin. Z mikanjem nastane kratkovlaknata volna, iz katere dobijo tkanine s kosmato površino (prav tam).

Svila je proizvod gosenic sviloprejk, ki se zabubijo v kokone, iz katerih se nato razvije metulj.

Svilene tkanine so elastične, ohranjajo toploto, so mehke in se ne mečkajo (prav tam).

Kemična tekstilna vlakna delimo na:

− vlakna iz naravnih polimerov (regenerirana): regenerirana celulozna (viskoza, modal), modificirana celulozna (acetat), iz lateksa (gumijaste niti) in iz alg;

− vlakna iz sintetičnih polimerov (sintetična): polimerizacijska (poliakrinolitil-akril), poliadicijska (poliamid), polikondenzacijska (poliester);

− steklena, ogljikova in kovinska vlakna (Niklsbacher Bregar, 1974, v Rauter, 2003).

Celulozna vlakna pridobivajo po acetatnem, viskoznem in bakrovem postopku. Sintetična vlakna pa so izdelana iz enostavnih kemičnih spojin ali iz ogljika, kisika, vodika in dušika.

Sintetična vlakna sprejemajo manjšo količino vlage (prav tam).

35

Poliakrinolitil-akril je obstojen na svetlobo, na vremenske razmere, proti kislinam in je dober toplotni izolator. Manj je odporen proti drgnjenju (prav tam).

Poliamid je odporen proti pregibanju, obrabi, je elastičen in obstojen proti alkalijam.

Pomanjkljivost je v občutljivosti na maščobe, olja, svetlobo in pod določenimi pogoji tudi na kisline (prav tam).

Poliester je elastičen, odporen proti kislinam, svetlobi in se ne mečka. Manj je obstojen proti drgnjenju ter je občutljiv na lug (prav tam).

4.3.3 Umetne snovi (etilen vinil acetat – EVA pena)

Umetne snovi sodijo med polimere, to so snovi, ki so sestavljene iz velikega števila osnovnih enot, ki jih imenujemo monomeri. Polimeri so zelo uporabni zaradi svojih različnih lastnosti, ki pa so odvisne od zgradbe oz. od tega, kako se monomeri med seboj povezujejo. Lastnosti so odvisne tudi od samih monomerov, tj. od njihove molekulske mase (Krnel, 2015).

Umetne snovi so izdelane iz nafte, zemeljskega plina, premoga, rudnin in rastlin. Obstaja veliko vrst umetnih snovi, ki pa imajo veliko skupnih značilnosti. So zelo dober toplotni in električni izolator, upogljive, prožne, lahko so toge ali krhke. Plastika je prisotna v vsakdanjem življenju na vseh področjih, kar pa posledično povzroča težave pri onesnaževanju okolja (Parker, 2004).

Umetne snovi ali polimeri so razdeljeni v tri skupine (Krnel, 2015):

− termoplasti se pri segrevanju zmehčajo in pri ohlajanju ponovno strdijo, proces je reverzibilen, snov pri tem ne spremeni svojih lastnosti (npr.: PVC);

− duroplasti so izredno trde snovi in se pri visoki temperaturi ne zmehčajo, ampak temperatura povzroči njihov razpad (npr.: epoksi smola);

− elastoplasti se lahko po deformaciji povrnejo v prvotno stanje, saj imajo elastične lastnosti (npr.: umetni kavčuk, EVA pena).

Etilen vinil acetat – EVA pena je kopolimer etilena in vinil acetata in je umetna snov, ki spada med elastoplaste. Lastnosti so odvisne od molekulske mase in vsebnosti vinil acetata.

Komercialni tipi materiala imajo približno 5 do 50 % VA, tisti, ki vsebujejo 5 do 20 % VA, pa se večinoma uporabljajo predvsem za različno embalažo (Cooper, 2013). EVA polimeri so zaradi enostavne obdelave in visoke oprijemljivosti primerni za ekstruzijo, termoformiranje in injekcijsko vbrizgavanje. Material je možno preoblikovati z dodatki in polnili in s tem izboljšati

36

lastnosti osnovnega polimera, kar poveča njegovo uporabnost (Kuralt, 2011). EVA pena ima dobre mehanske lastnosti, kot so odpornost na nizke temperature, pretrganje, dobra prepustnost svetlobe, visok sijaj, odpornost proti UV sevanju in zlomu, je brez izrazitega vonja. Ima zelo dobro kemično odpornost na razredčene kisline, alkohol, olja in maščobe ter slabo odpornost na aromatske ogljikovodike (Plastics insight, 2020).

EVA material je uporaben za različne končne izdelke, predvsem za različne vrste embalaže, športne rekvizite, čevlje, plavalne pripomočke, talne obloge, reševalne jopiče in igrače. Ponuja veliko možnosti uporabe, saj je lahek in dostopen. Zaradi svoje teksture, debeline in barvitosti je zelo uporaben za oblikovanje z različnimi orodji in pripomočki, od striženja, luknjanja, lepljenja, rezanja itd. EVA pena omogoča različne načine oblikovanja in uporabe tudi pri delu z otroki, saj je material zanimiv in ob tem ponuja veliko kreativnosti (prav tam).

37