Pri izvajanju dejavnosti s tekstilom pri TESTU 1 otroci niso bili zelo motivirani, večjo motiviranost so pokazali pri TESTU 2. Navodila je pri TESTU 1 poslušal 1 otrok, pri TESTU 2 sta poslušala navodila 2 otroka. Pri dejavnostih pri TESTU 1 ni vztrajal noben otrok, pri TESTU 2 sta vztrajala 2 otroka. Material jih pri TESTU 1 ni motiviral, pri TESTU 2 je motiviral 2 otroka. TEST 1 je pokazal, da didaktični pripomoček motivira 2 otroka, pri TESTU 2 je motiviral vse otroke (Slika 40).
Slika 40: Prikaz motivacije otrok pri izvajanju dejavnosti s tekstilom (TEST 1 IN TEST 2) 0
Motivacija otrok pri izvajanju dejavnosti s papirjem
Motivacija otrok pri izvajanju dejavnosti s
tekstilom
74
TEST 1 je pokazal pri dejavnostih z EVA peno večjo motivacijo otrok. Navodila sta poslušala 2 otroka, pri TESTU 2 prav tako 2 otroka. Pri TESTU 1 sta pri dejavnostih vztrajala 2 otroka, pri TESTU 2 vsi otroci. Pri TESTU 1 je material motiviral enega otroka, pri TESTU 2 vse otroke. Didaktični pripomočki so motivirali vse otroke pri obeh testih (Slika 41).
Slika 41: Prikaz motivacije otrok pri izvajanju dejavnosti z EVA peno (TEST 1 IN TEST 2)
Otroci so bili po TESTIH 2 bolj zainteresirani za izvajanje dejavnosti in poslušanje navodil. Pri dejavnostih so najbolj vztrajali pri delu z didaktičnimi pripomočki iz EVA pene in papirja, najmanj so bili motivirani pri dejavnostih iz tekstila. Pri opazovanju otrok smo opazili, da je vrsta materiala vplivala na njihovo motivacijo in na vztrajnost pri izvajanju dejavnosti.
5.4.2 Vrednotenje finomotoričnih dejavnosti in didaktičnih pripomočkov
Finomotorične dejavnosti in didaktične pripomočke bomo ovrednotili na podlagi opazovanja in izvajanja dejavnosti otrok.
Pri opazovanju otrok smo upoštevali vse pogoje, prilagoditve in načine dela z otroki s posebnimi potrebami. Posebne potrebe otrok so vplivale na potek dejavnosti, zato smo s primernimi prilagoditvami in strokovnim vodenjem uspešno izpeljali vse dejavnosti. Otroci so imeli dovolj časa in premorov, da so lahko nadaljevali z izvajanjem dejavnosti. Po koncu izvajanja dejavnosti z določenim materialom smo upoštevali skupen čas izvajanja, brez vmesnih časovnih premorov, tako so otroci lahko kontinuirano nadaljevali z dejavnostmi. Med
0
Motivacija otrok pri izvajanju dejavnosti z EVA
peno TEST 1 in TEST 2
75
izvajanjem dejavnosti so bili osredotočeni na delo, vsak otrok se je na spodbude odzival na svoj način.
Didaktični pripomočki so primerno in dobro zasnovani in so ustrezni za uporabo pri vseh otrocih. Lahko se jih uporablja za vse starostne skupine z ustreznimi prilagoditvami, saj je pomembno razvijanje fine motorike pri vseh otrocih ne glede na njihovo starost ali posebne potrebe. Vsak didaktični pripomoček ima drugačen način uporabe, kar je otroke znova pritegnilo k nadaljnjemu delu. Poleg tega, da so otroci razvijali fino motoriko, so ob tem zaznavali z vsemi čutili in spoznavali različne materiale.
76
6 DISKUSIJA
V diplomskem delu smo želeli prikazati razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami s pomočjo različnih materialov (papir, tekstil, EVA pena), kjer so z aktivnim in izkustvenim učenjem pridobivali nova spoznanja. Predvsem pa je bil namen predstaviti delo z otroki s posebnimi potrebami, ki lahko napredujejo na vseh področjih, če jih sprejemamo in vključujemo ter jim na primeren način prilagajamo dejavnosti.
Predstavili bomo uresničitev ciljev (C1−6) in hipotez (H1−7).
Cilji
C1: Predstaviti pomen in razvoj fine motorike predšolskih otrok.
Razvoj fine motorike predstavlja pomemben mejnik v otrokovem razvoju, ki vpliva na vsa področja njegovega življenja. Z dobro razvito fino motoriko bo otrok bolj samozavesten, uspešen, lažje se bo soočal z življenjskim izzivi. Cilj smo uspešno realizirali s predstavitvijo razvoja fine motorike v poglavju 2.1.
C2: Predstaviti predšolske otroke s posebnimi potrebami in prilagoditve pri vzgojno-izobraževalnem delu.
Otroci s posebnimi potrebami so aktivno vključeni na vseh segmentih vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu in so uspešni in ustvarjalni na vseh področjih. Pomembno je, da jim prisluhnemo, prepoznavamo njihove potrebe in pri tem izvajamo ustrezne prilagoditve. V poglavju 3.2 so podrobno predstavljene vse skupine otrok s posebnimi potrebami v vrtcu, prilagoditve so opisane v poglavju 3.3. S tem smo zastavljeni cilj uspešno realizirali.
C3: Predstaviti materiale za aktivno in izkustveno učenje z namenom razvijanja fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami.
Otroci rokujejo, manipulirajo z različnimi materiali in sredstvi, pomembno je, da jim jih ponudimo na ustrezen način in v ustrezni obliki. Pri tem so pomembne izkušnje in aktivno učenje, kjer otroci pridobivajo nova znanja, zaznave in razvijajo fino motoriko. Otroci s posebnimi potrebami še toliko bolj potrebujejo čim več tovrstnih aktivnosti in spodbud.
77
Materiali so predstavljeni v poglavju 4.3, izkustveno in aktivno učenje je predstavljeno v poglavju 4.1 in 4.2. Zastavljeni cilj smo uspešno realizirali.
C4: Podati stališča in mnenja strokovnih delavcev v vrtcu o pomembnosti ter pogostosti uporabe različnih materialov in o pomembnosti dejavnosti za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami.
Strokovni delavci vrtca imajo dolžnost zagotoviti ponudbo različnih in raznovrstnih materialov ter didaktičnih pripomočkov v povezavi z ustreznimi dejavnostmi, kar bo optimalno prispevalo k razvijanju fine motorike. Pri tem je potrebno veliko pozornosti posvetiti otrokom s posebnimi potrebami in jih z ustreznimi spodbudami opolnomočiti za življenje. Stališča in mnenja strokovnih delavcev so predstavljena v poglavju 5.1. Cilj smo uspešno realizirali.
C5: Predstaviti didaktične pripomočke in jih kritično ovrednotiti.
Didaktične pripomočke smo analizirali in ovrednotili na osnovi opazovanja dejavnosti otrok.
Vrednotenje je pokazalo, da so didaktični pripomočki ustrezno in primerno izdelani ter jih lahko uporabljajo vsi otroci ne glede na starost ali posebne potrebe. Izdelani so na enostaven, učinkovit način in narejeni za večkratno uporabo. Podrobno so predstavljeni v poglavju 5.2.
Cilj smo uspešno realizirali.
C6: Ovrednotiti in analizirati uspešnost razvijanja fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami z didaktičnimi pripomočki iz papirja, tekstila in EVA pene.
Razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami smo spremljali z opazovalnim listom, pri tem smo opazovali ali so otroci napredovali v razvoju fine motorike. Spremljali smo začetno in končno stanje uporabe didaktičnih pripomočkov iz papirja, tekstila in EVA pene in jih primerjali med seboj. Cilj smo realizirali in predstavili v poglavju 5.4.2.
Preverjali smo hipoteze H1–7. 6 hipotez je bilo potrjenih (H1, H2, H4, H5, H6, H7), 1 hipoteza je bila ovržena (H3).
H1: Večina anketiranih strokovnih delavcev v vrtcu za razvijanje fine motorike uporablja raznovrstne materiale.
Večina strokovnih delavcev izvaja finomotorične dejavnosti večkrat tedensko (44 %), kar pomeni, da razvijanju fine motorike pripisujejo velik pomen. Pri tem uporabljajo različne
78
materiale, kar je razvidno iz anketnega vprašalnika. Zelo pogosto 67 % anketirancev uporablja papir, 51 % anketirancev uporablja naravni material, umetni material zelo pogosto uporablja 42 % anketirancev. Tekstil bolj pogosto uporablja 47 % anketirancev. Sklepamo lahko, da večina anketirancev za razvijanje fine motorike pri otrocih uporablja raznovrsten material.
Hipotezo lahko potrdimo.
H2: Večini anketiranih strokovnih delavcev v vrtcu je zelo pomembno razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami.
Iz ankete je razvidno, kako pomembno je strokovnim delavcem razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami. Večina anketirancev (72 %) je mnenja, da je razvijanje fine motorike zelo pomembno pri otrocih s posebnimi potrebami. Le 2 % anketirancev menita, da je manj pomembno. Hipotezo lahko potrdimo.
H3: Večina anketiranih strokovnih delavcev v vrtcu za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami izvaja dejavnosti z risanjem.
Raznovrstne dejavnosti pripomorejo k razvijanju fine motorike in strokovni delavci izvajajo dejavnosti na različne načine. Glede na rezultate ankete je razvidno, da le 17 % anketirancev uvršča risanje na prvo mesto, nekoliko večji pomen (19 %) pripisujejo trganju, sledi šivanje, ki ga je na prvo mesto uvrstilo 14 % anketirancev. Iz tega lahko sklepamo, da večina anketirancev ne izvaja dejavnosti z risanjem za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami, zato hipotezo ovržemo.
H4: Večina otrok s posebnimi potrebami bo po kontinuiranem izvajanju finomotoričnih dejavnosti napredovala v razvoju fine motorike.
Glede na vrednotenje didaktičnih pripomočkov in izvedenih dejavnosti je razvidno, da so vsi otroci napredovali v razvoju fine motorike. S kontinuiranim izvajanjem dejavnosti ter z ustreznimi prilagoditvami so otroci postopoma razvijali finomotorične spretnosti. Z opazovalnim listom začetnega (TEST 1) in končnega stanja (TEST 2) smo preverjali njihov napredek. To hipotezo lahko potrdimo.
H5: Pri večini otrok s posebnimi potrebami bosta papir in EVA pena bolj vplivala na razvoj fine motorike kot tekstil.
Vsi materiali so pri otrocih s posebnimi potrebami vplivali na razvoj fine motorike. Kot je razvidno iz rezultatov TESTA 1in TESTA 2, sta papir in EVA pena bolj vplivala na razvijanje
79
fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami kot tekstil. Otroci so bili pri obeh dejavnostih bolj motivirani, za delo so potrebovali manj spodbud. Hipotezo lahko potrdimo.
H6: Otroci s posebnimi potrebami bodo bolj motivirani za izvajanje dejavnosti z didaktičnimi pripomočki iz EVA pene.
Otroci so bili različno motivirani za izvajanje dejavnosti iz papirja, tekstila in EVA pene.
Rezultati TESTA 1 in TESTA 2 kažejo, da so bili pri obeh testih bolj motivirani za izvajanje dejavnosti z didaktičnimi pripomočki iz EVA pene. V začetnem stanju je bila motivacija za izvajanje dejavnosti iz EVA pene očitno večja kot pri dejavnostih z didaktičnimi pripomočki iz tekstila, pri končnem stanju je bila razlika nekoliko manjša. To hipotezo lahko potrdimo.
H7: Pri vseh otrocih s posebnimi potrebami bodo potrebne določene prilagoditve dela.
Otroci s posebnimi potrebami potrebujejo ustrezne prilagoditve in pristope, saj tako lahko učinkovito in optimalno napredujejo pri razvijanju fine motorike. Pri tem so pomembne prostorske in časovne prilagoditve ter prilagoditve izvajanja dejavnosti. Vsi otroci so potrebovali prilagoditve pri začetnem in končnem stanju izvajanja dejavnosti, nekoliko manj le pri dejavnostih z didaktičnimi pripomočki iz EVA pene. Hipotezo lahko potrdimo.
80
7 ZAKLJUČEK
Otroci imajo v svoji naravi željo po raziskovanju, odkrivanju in opazovanju sveta okoli sebe.
Okolje jim ponuja nešteto priložnosti, da lahko poiščejo načine, kako in kaj bodo raziskovali in spoznavali. Pri tem imamo odrasli pomembno vlogo, da z različnimi dejavnostmi vsem otrokom približamo pestre in aktivne izkušnje, ki bodo spodbujale njihov vsestranski razvoj.
Tehnične dejavnosti v povezavi z drugimi področji ponujajo možnosti izkustvenega in aktivnega učenja, kjer otroci spoznavajo in rokujejo z različnimi materiali, jih preizkušajo, spreminjajo in pri tem razvijajo svoje potenciale. Pomembno je upoštevati vsakega posameznega otroka, mu omogočiti raznovrstne dejavnosti in ga vključevati na vseh področjih.
Namen diplomskega dela je bil prikazati, kako 3−4 leta stari otroci s posebnimi potrebami razvijajo fino motoriko s pomočjo različnega materiala. Z izdelanimi didaktičnimi pripomočki iz papirja, tekstila in EVA pene smo izvedli dejavnosti, ki so pokazale, kakšne so njihove finomotorične spretnosti. Pripravili smo dva opazovalna lista, s katerima smo opazovali začetno in končno stanje finomotoričnih spretnosti. Opredelili smo metode dela, upoštevali ustrezne prilagoditve in motivacijo otrok. Otroke smo opazovali individualno, saj smo tako pridobili ustrezne podatke, ki smo jih na koncu analizirali in ovrednotili. Kontinuirano smo izvajali dejavnosti in omogočili otrokom primerne pogoje za razvijanje fine motorike. Izvajali so dejavnosti s striženjem, zvijanjem, nizanjem in pretikanjem. Didaktični pripomočki so bili izdelani iz vseh treh materialov na enak način. S tem smo dali poudarek na material, s katerim je otrok skozi dejavnost rokoval. Vrednotenje in analiza dejavnosti sta pokazala, da so otroci razvijali fino motoriko, pri tem so imeli velik vpliv ponujeni materiali. Največ težav so imeli z didaktičnimi pripomočki iz tekstila, zato so potrebovali več prilagoditev, navodil in spodbud.
Najbolj so bili motivirani pri dejavnostih z EVA peno, ki je bila prijetna na otip in lažja za rokovanje.
Preko spletne ankete smo ugotavljali mnenje strokovnih delavcev o pomembnosti razvijanja fine motorike in uporabe materialov. Zanimalo nas je, pri katerih dejavnostih otroci najbolj razvijajo fino motoriko ter pomembnost razvijanja fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami. Večina anketirancev je mnenja, da je pomembno večkrat tedensko izvajanje finomotoričnih dejavnosti, prav tako je zelo pomembno izvajanje z otroki s posebnimi potrebami. Pri uporabi materialov posegajo največ po papirju, sledijo naravni materiali in
81
umetni materiali. Najmanj uporabljajo tekstil in les. Pri dejavnostih, ki najbolj razvijajo fino motoriko, so anketiranci mnenja, da je to pri zapenjanju gumbov, vtikanju, pretikanju, uporabi ščipalk, risanju. Za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami pri vsakodnevnih dejavnostih je zelo pomembno hranjenje, sledi oblačenje in manipuliranje z materiali in pripomočki.
Pri izbiri materiala smo se odločili za papir, tekstil in EVA peno, s katerimi smo lahko izdelali ustrezne didaktične pripomočke, ki so imeli enako funkcijo ne glede na to, iz katerega material so bili narejeni. Razširitev dejavnosti je možna na področje matematike, kjer bi lahko otroci iskali enakost, simetrijo, razvrščali in urejali, spoznavali barve. Z zaznavanjem s čutili bi prepoznavali lastnosti materialov. Lahko bi razširili finomotorično dejavnost tako, da bi nizali kvadrate preko gumbov, strigli večje in drugačne oblike ali uporabljali za izvajanje dejavnosti samo eno roko.
Glavni cilj je bil pokazati različne možnosti rabe materialov pri razvijanju fine motorike in pri tem vključiti otroke s posebnimi potrebami. Menimo, da se otroci s posebnimi potrebami s primernimi in ustreznimi prilagoditvami razvijajo na vseh področjih, pomembno je, da jih opazimo ter sprejemamo. Otroci so pridobili finomotorične spretnosti, saj so aktivno raziskovali in rokovali z materiali ter izvajali dejavnosti z didaktičnimi pripomočki.
82
8 LITERATURA IN VIRI
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011). Krek, J. in Metljak, M. (ur.).
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Bratož Opaškar, P. in Torkar, G. (2003). Gospodinjstvo 5, priročnik za učitelje. Ljubljana:
Založba Rokus Klet. Pridobljeno 3. 4. 2020 s
https://www.devetletka.net/index.php?r=downloadMaterial&id=138&file=1.
Carlson, G. A., Curby, T. in Rowe, E. (2013). Disentangling fine motor skills′ relations to academic achievement: the relative contributions of visual-spatial integration and visual-motor coordination. The Journal of Genetic Psychology. Pridobljeno 21. 3. 2020 s
https://www.researchgate.net/publication/259199545_Disentangling_Fine_Motor_Skills'_Rel
ations_to_Academic_Achievement_The_Relative_Contributions_of_Visual-Spatial_Integration_and_Visual-Motor_Coordination.
Cooper, T. A., (2013). Developments in plastic materials and recycling for packaging food, beverages and other fast-moving consumer goods. V: Farmer, N. (ur.); Trends in packaging of food, beverages and other fast-moving consumer goods (str. 58–107). Založba: Woodhead Publishing. Pridobljeno 10. 4. 2020 s https://www.sciencedirect.com/topics/agricultural-and-biological-sciences/ethylene-vinyl-acetate.
Čas, M., Kastelic, L. in Šter, M. (2003). Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami.
Ljubljana. Pridobljeno 15. 3. 2020 s
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/Vrtci/Navodila_vrtci.pdf.
Garvas, M. (2010). Izkustveno učenje kot praksa in teorija izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vrtcu Trnovo. Andragoška spoznanja, 16 (1), 35−46.
Hohmann, M. in Weikart, D. P. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana: DZS.
Ivić, I., Novak, J., Atanacković, N., in Asković, M. (2002). Razvojni koraki: pregled osnovnih značilnosti otrokovega razvoja od rojstva do sedmega leta. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
83
Jelovčan, G. in Pišot, R. (2016). Pomen in razvoj drobno gibalnih spretnosti v zgodnjem otroštvu. V: Plevnik, M. in Pišot, R. (ur.): Razvoj elementarnih gibalnih vzorcev v zgodnjem otroštvu (str. 127–143). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave: Annales. Pridobljeno 20. 3. 2020 s
https://www.researchgate.net/publication/311825769_Pomen_in_razvoj_drobnih_gibalnih_sp retnosti_v_zgodnjem_otrostvu.
Krnel, D. (2015). Polimeri. Naravoslovna solnica, 19 (3), str. 34. Pridobljeno 5. 4. 2020 s http://pefprints.pef.uni-lj.si/3331/1/Krnel_Polimeri.pdf.
Kuralt, T. (2011). Učno delo z uporabo penaste gume na razredni stopnji (Diplomsko delo).
Ljubljana: UL, Pedagoška fakulteta. Pridobljeno 11. 4. 2020 s http://pefprints.pef.uni-lj.si/760/1/DD_Kuralt_Tina.pdf.
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
Marjanovič Umek, L., Kroflič, R., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I., Vrlič, T., Denac, O., Zupančič, T., Krnel, D. in Japelj Pavešić, B. (2001). Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulumu za vrtce. Maribor: Obzorja.
Mijoč, N. (1996). Izkustveno učenje in lokalni razvoj. Andragoška spoznanja, 2 (3), 33−35.
Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka: učbenik za modul Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja. Ljubljana: Grafenauer založba.
Novak, G. (2004). Grafični materiali. Ljubljana: Naravoslovno-tehnična fakulteta, Oddelek za tekstilstvo.
Opara, B. (2005). Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah: vloga in naloga vrtcev in šol pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Centerkontura.
Opara, B. (2015). Dodatna strokovna pomoč in prilagoditve: pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Centerkontura.
Papalia, E. D., Wendkos Olds, S. in Duskin Feldman, R. (2003). Otrokov svet. Ljubljana:
Educy.
Papotnik, A. (1993). Zgodnje uvajanje v tehniko. Maribor: Obzorja.
84
Parker, S. (2004). Gradiva. Plastika. Murska Sobota: Pomurska založba.
Pieterse, M., Treloar, R. in Cairns, S. (2000). Majhni koraki. Program zgodnje obravnave otrok z motnjami v razvoju. Knjiga 5: Fina motorika. Društvo za pomoč duševno prizadetim – Ljubljana.
Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu. Koper: Univerza na Primorskem.
Plastics insight (2020). Ethylene vinyl acetate (EVA): Production, Market, Price and its Properties. Pridobljeno 10. 4. 2020 s https://www.plasticsinsight.com/resin-intelligence/resin-prices/ethylene-vinyl-acetate/.
Rauter, U. (2013). Projektno učno delo po modelu pud-bj ob dnevih dejavnosti v devetletki
»Izdelki iz tekstila« (Diplomsko delo). Koper: UP, Pedagoška fakulteta. Pridobljeno 11. 4. 2020 s https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=5538&lang=slv&prip=rul:8308342:d4.
Stoppard, M. (1992). Kaj zmore vaš otrok. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) (2013). Uradni list Republike Slovenije, št. 58. Pridobljeno 20. 3. 2020 s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2011-01-2714?sop=2011-01-2714.
I
9 PRILOGE
9.1 Anketni vprašalnik za strokovne delavce in delavke v vrtcu
Spoštovani!
Sem Barbara Radelj, študentka 3. letnika Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer predšolska vzgoja. V okviru diplomske naloge raziskujem, kako različni materiali vplivajo na razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami. Za pripravo diplomskega dela potrebujem mnenje in izkušnje delavcev vrtca. Vljudno Vas prosim, da izpolnite vprašalnik, ki je anonimen in namenjen izključno v raziskovalne namene.
Zahvaljujem se vam za sodelovanje. Barbara Radelj
1. Spol:
Moški Ženski
2. Delovna doba v vrtcu (v letih): _______
3. Starost v letih:
20-30 31-40 41-50 nad 50 let
4. Kako pogosto načrtovano izvajate finomotorične dejavnosti v vrtcu?
dnevno
6. Katere materiale uporabljate za razvijanje fine motorike? (označite po pogostosti uporabe)
II
Umetni materiali (odpadna embalaža, pena ...)
Naravni materiali (storži, kamni ...) Drugo:
9. Katere dejavnosti se vam zdijo pomembne pri razvijanju fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami? (razvrstite po pomembnosti – v polja vpišite številko od 1 – najbolj pomembno do 9 – malo pomembno)
Striženje
III
10. Ali izvajate dejavnosti za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami na enak način, kot pri otrocih brez posebnih potreb?
a) Da (utemeljite). posebnimi potrebami? (razvrstite po pomembnosti – v polja vpišite številko od 1 – najbolj pomembno do 6 – malo pomembno) potrebami pri vsakodnevnih dejavnostih? (označite po pomembnosti)
nepomembn
Manipuliranje z materiali in pripomočki Hranjenje
Risanje
IV
9.2 Opazovalni list dejavnosti otrok s posebnimi potrebami, TEST 1
OPAZOVALNI LIST DEJAVNOSTI OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI, STARIH 3─4 LETA
Otrok: Spol: Datum opazovanja:
Test 1 ZAČETNO STANJE – finomotorične dejavnosti
PAPIR TEKSTIL EVA PENA
TRAJANJE DEJAVNOSTI
Da Ne Da Ne Da Ne
METODA DELA Metoda razlage Metoda demonstracije Metoda spodbujanja PRILAGODITVE Prilagoditve prostora Časovne prilagoditve
Prilagoditve izvajanja dejavnosti MOTIVACIJA
Posluša navodila
Vztraja pri dejavnostih do konca Motivira ga material
Motivira ga didaktični pripomoček FINA MOTORIKA
Striže 20 cm dolg in 2 cm širok trak (1 trak) Zvija 30 cm dolg in 3 cm širok trak (1 trak) Niza kvadrate s stranico 4 cm z zarezo v sredini (2 cm) na 30 cm dolg in 2 cm širok trak (10 kvadratov)
Pretika 30 cm dolg in 2 cm širok trak (2 trakova)
V
9.3 Opazovalni list dejavnosti otrok s posebnimi potrebami, TEST 2
OPAZOVALNI LIST DEJAVNOSTI OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI, STARIH 3─4 LETA
Otrok: Spol: Datum opazovanja:
Test 2 KONČNO STANJE – finomotorične dejavnosti
PAPIR TEKSTIL EVA PENA
TRAJANJE DEJAVNOSTI
Da Ne Da Ne Da Ne
METODA DELA Metoda razlage Metoda demonstracije Metoda spodbujanja PRILAGODITVE Prilagoditve prostora Časovne prilagoditve
Prilagoditve izvajanja dejavnosti
Prilagoditve izvajanja dejavnosti