Trak in škarje - PREDSTAVITEV MATERIALOV IN DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV

5 EMPIRIČNI DEL

5.2 PREDSTAVITEV MATERIALOV IN DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV

5.2.1 Trak in škarje

25 anketirancev (44 %) navaja, da je risanje zelo pomembno, 16 (28 %) jih pravi, da je bolj pomembno, 15 (26 %) ga označuje kot pomembno, da je manj pomembno pa je izrazil 1 anketiranec.

Iz Slike 11 je razvidno, da večina anketiranih strokovnih delavcev meni, da so vsakodnevne dejavnosti zelo pomembne za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami.

5.2 PREDSTAVITEV MATERIALOV IN DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV

Poznamo različne načine, didaktične igrače in pripomočke, izdelane iz raznovrstnih materialov, ki omogočajo razvijanje fine motorike pri otrocih. Otroci ves čas raziskujejo, manipulirajo in spoznavajo materiale, jih pri tem preoblikujejo ter odkrivajo vedno nove priložnosti za igro.

Tehniške dejavnosti ponujajo nešteto možnosti in načinov, kako pri otrocih razvijati fino motoriko, so del vsakodnevnega življenja v vrtcu. Pri tem pomemben del predstavljajo otroci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo različne in raznovrstne spodbude za optimalen razvoj fine motorike. Z didaktičnimi pripomočki iz različnih materialov ter samim materialom smo želeli pri otrocih s posebnimi potrebami spodbuditi razvijanje fine motorike.

Pripravili smo štiri različne didaktične pripomočke iz treh vrst materialov, ki so pripomogli k razvijanju fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami. Didaktični pripomočki so enaki, razlikujejo se po materialu. Narejeni so iz treh vrst materiala: papir (80 g/m²), tekstil (bombaž), EVA pena (debelina 2 mm).

V nadaljevanju predstavljamo opis in izdelavo didaktičnih pripomočkov.

5.2.1 Trak in škarje

Namen

Izrezani 2 cm široki trakovi iz papirja, tekstila, EVA pene in škarje (Slika 12) predstavljajo didaktične pripomočke, kjer otroci rokujejo s škarjami in strižejo material. Didaktični pripomoček je preprost, vendar učinkovit pri učenju in razvijanju fine motorike. Otrok s striženjem različnih materialov in ponavljajočim zapiranjem in odpiranjem škarij postopoma razvija svoje finomotorične spretnosti. Otrok hkrati rokuje z materialom in odpira ter zapira škarje.

Slika 12: Didaktični pripomoček: trakovi iz papirja, tekstila, EVA pene, škarje

Izdelava

Posamezen komplet vsebuje 10 trakov različnih barv, ki so dolgi 20 cm in široki 2 cm ter otroške škarje (ročno orodje) z ostrim rezilom in zaobljeno konico. Komplet trakov iz tekstila vsebuje otroške škarje, ki so namenjene striženju tekstila. Trakove iz papirja in EVA pene smo na ustrezne dimenzije nastrigli z ostrimi škarjami za papir, trakove iz tekstila smo nastrigli s škarjami za tekstil (Slika 13).

Slika 13: Striženje in priprava trakov iz papirja, tekstila in EVA pene

54 5.2.2 Hobotnica z lovkami

Namen

Hobotnica z lovkami predstavlja didaktični pripomoček (Slika 14) iz papirja, tekstila in EVA pene. 3 cm široki in 30 cm dolgi trakovi predstavljajo lovke. Otrok z enakomernim zvijanjem trakov razvija finomotorične spretnosti in pri tem uri vztrajnost in natančnost. Didaktični pripomoček lahko uporabljata hkrati dva otroka in lahko predstavlja dodatno motivacijo za izvajanje dejavnosti.

Slika 14: Didaktični pripomoček: hobotnice z lovkami iz papirja, tekstila, EVA pene

Izdelava

Komplet vsebuje tri hobotnice, vsaka ima 8 trakov, ki predstavljajo lovke (Slika 15). Trakovi so dolgi 30 cm in široki 3 cm, glava hobotnice ima premer 17 cm. Trakovi (lovke) iz tekstila in EVA pene so na glavo hobotnice prišiti s šivalnim strojem, papirni trakovi so prilepljeni z univerzalnim lepilom (UHU). Trakove iz papirja in EVA pene smo na ustrezne dimenzije nastrigli z ostrimi škarjami za papir, trakove iz tekstila smo nastrigli s škarjami za tekstil.

Slika 15: Izdelava hobotnice z lovkami

5.2.3 Lačna gosenica

Namen

Lačna gosenica predstavlja didaktični pripomoček (Slika 16) narejen iz papirja, tekstila in EVA pene. 2 cm širok in 30 cm dolg trak predstavlja lačno gosenico, kvadrati s 4 cm dolgimi stranicami predstavljajo hrano gosenice. Otrok z nizanjem kvadratov na trak razvija in uri finomotorične spretnosti, pri tem išče, ugotavlja, raziskuje in različno rokuje z materialom.

Slika 16: Didaktični pripomoček: lačne gosenice in kvadrati iz papirja, tekstila, EVA pene

Izdelava

V kompletu so tri gosenice, vsaka je narejena iz 30 cm dolgega in 2 cm širokega traku, ki ima na koncu enega dela dodan gumb (Slika 17). Trakove iz papirja in EVA pene smo na ustrezno dolžino in širino nastrigli z ostrimi škarjami, trakove iz tekstila smo nastrigli s škarjami za tekstil. Gumbe smo na papir prilepili z univerzalnim lepilom (UHU), na tekstil in EVA peno smo jih prišili. Sestavni del vsakega didaktičnega pripomočka je 30 kvadratov s 4 cm dolgimi stranicami, ki ustrezajo materialu, iz katerega je narejena določena gosenica. Kvadrate iz papirja in EVA pene smo nastrigli z ostrimi škarjami za papir, kvadrate iz tekstila s škarjami za tekstil.

Slika 17: Izdelava lačne gosenice

5.2.4 Pretikanka

Namen

Pretikanka predstavlja didaktični pripomoček (Slika 18), sestavljen iz 4 mm debele kartonske podlage z izrezanimi 2 cm dolgimi in 0,5 širokimi odprtinami, ki so namenjene za pretikanje trakov iz papirja, tekstila in EVA pene. 30 cm dolgi 2 cm široki trakovi so namenjeni pretikanju skozi odprtine podlage. Otrok s pretikanjem razvija natančnost, spretnost ter ustvarjalnost.

Lahko pretika izmenično ali naključno in pri tem razvija koordinacijo oko-roka, saj mora vtakniti trak na eni strani, nato ga iz druge strani vtakniti skozi drugo odprtino nazaj.

Slika 18: Didaktični pripomoček: pretikanke iz papirja, tekstila in EVA pene

Izdelava

Didaktični pripomoček sestavlja podlaga iz kartona debeline 4 mm. Karton ima obliko kvadrata s 27 cm dolgimi stranicami. Posamezna podlaga ima 40 odprtin pravokotne oblike, ki so dolge 2 cm in široke 0,5 cm (Slika 19). Odprtine smo izrezali z nožem za karton (ročno orodje). V vsakem kompletu je 15 trakov, ki imajo na koncu enega dela dodan gumb. Trakove iz papirja in EVA pene smo na ustrezno dolžino in širino nastrigli z ostrimi škarjami, trakove iz tekstila s škarjami za tekstil. Gumbe smo na papir prilepili z univerzalnim lepilom (UHU), na tekstil in EVA peno smo jih prišili.

Slika 19: Izdelava pretikanke

5.3 IZVEDBA FINOMOTORIČNIH DEJAVNOSTI V VRTCU

Didaktične pripomočke smo izdelali iz materialov različnih barv in s štirimi različnimi nalogami, z namenom, da bodo otrokom s posebnimi potrebami zanimivi in da bodo čim bolj optimalno razvijali fino motoriko. Dejavnosti iz didaktičnih pripomočkov iz papirja, tekstila in EVA pene so izvajali otroci s posebnimi potrebami iz vrtca Kolezija, v maju in juniju 2020.

5.3.1 Vzorec

Vzorec je zajemal 3 otroke s posebnimi potrebami, starih 3−4 leta.

5.3.2 Potek dejavnosti

Vse dejavnosti smo izvedli v manjši igralnici, z individualnim pristopom. Z vsakim opazovanim otrokom smo izvedli TEST 1 (Opazovalni list, Priloga 9.2), s katerim smo želeli ugotoviti, kakšno je začetno stanje finomotoričnih spretnosti. TEST 2 (Opazovalni list, Priloga 9.3) smo izvedli po vsakodnevnem, tritedenskem kontinuiranem izvajanju finomotoričnih dejavnosti. Z njim smo želeli ugotoviti končno stanje fino motoričnih spretnosti otrok. Opazovalna lista (TEST 1 in TEST 2) sta enaka.

Z opazovanjem začetnega stanja finomotoričnih spretnosti (TEST 1) smo pričeli z didaktičnimi pripomočki iz papirja. Vsi otroci so začeli z izvajanjem dejavnosti z didaktičnim pripomočkom Trak in škarje. Otrok je imel pred seboj trak iz papirja in škarje, z eno roko je prijel papirni trak in z drugo roko škarje, s katerimi je strigel trak (Slika 20). Z metodo demonstracije, razlage ali spodbude smo otroku prikazali oz. podali navodila za izvajanje dejavnosti na ustrezen način.

Cilj dejavnosti striženja je bil nastriči en trak iz papirja.

Slika 20: Striženje traku iz papirja

Sledila je druga dejavnost z didaktičnim pripomočkom Hobotnica z lovkami iz papirja (TEST 1). Otrok je imel na mizi didaktični pripomoček, z nalogo zvijanja trakov (lovk hobotnice) (Slika 21). Z metodo demonstracije, razlage ali spodbude smo otroku prikazali oz.

podali navodila za izvajanje dejavnosti na ustrezen način. Cilj dejavnosti je bil zviti en trak papirja (lovka).

Slika 21: Zvijanje traku iz papirja (lovka hobotnice)

Tretja dejavnost je bila z didaktičnim pripomočkom Lačna gosenica iz papirja (TEST 1). Otrok je imel pred seboj trak (gosenico), ki je imel na enem koncu prilepljen gumb, z namenom, da nanizani kvadrati ostanejo na traku. V eni roki je držal trak (gosenico), z drugo roko je nizal kvadrate (hrana gosenice) na trak (Slika 22). Z metodo demonstracije, razlage ali spodbude smo otroku prikazali oz. podali navodila za izvajanje dejavnosti na ustrezen način. Cilj dejavnosti je bil nanizati na trak 10 kvadratov iz papirja.

Slika 22: Nizanje kvadratov na trak iz papirja (gosenica)

Zadnja, četrta dejavnost je bila z didaktičnim pripomočkom Pretikanka, izdelanega iz papirja (TEST 1). Otrok je imel na mizi pred seboj podlago iz debelejšega kartona, s pravokotnimi odprtinami ter trakove iz papirja, ki so imeli na enem koncu prilepljen gumb, z namenom, da trakovi ostanejo na podlagi. Z eno roko je otrok držal podlago, z drugo roko je pretikal trakove (Slika 23). Z metodo demonstracije, razlage ali spodbude smo otroku prikazali oz. podali navodila za izvajanje dejavnosti na ustrezen način. Cilj dejavnosti je bil pretakniti 2 trakova skozi odprtine v podlagi.

Slika 23: Pretikanje trakov iz papirja skozi odprtine na podlagi

Po dejavnostih iz didaktičnih pripomočkov iz papirja, so sledile dejavnosti v enakem zaporedju, vendar z drugim materialom (TEST 1). Sledile so dejavnosti z didaktičnimi pripomočki iz tekstila (Slika 24, Slika 25, Slika 26, Slika 27).

Slika 24: Striženje traku iz tekstila

Slika 25: Zvijanje traku iz tekstila (lovka hobotnice)

Slika 26: Nizanje kvadratov na trak iz tekstila (gosenica)

Slika 27: Pretikanje trakov iz tekstila skozi odprtine na podlagi

Nazadnje so sledile dejavnosti z didaktičnimi pripomočki iz EVA pene (Slika 28, Slika 29, Slika 30, Slika 31).

Slika 28: Striženje traku iz EVA pene

Slika 29: Zvijanje traku iz EVA pene (lovka hobotnice)

Slika 30: Nizanje kvadratov na trak iz EVA pene (gosenica)

Slika 31: Pretikanje trakov iz EVA pene skozi odprtine na podlagi

Po končanih dejavnostih opazovanja začetnega stanja finomotoričnih spretnostih (TEST 1) pri otrocih s posebnimi potrebami so sledile vsakodnevne dejavnosti z istimi didaktičnimi pripomočki. Dejavnosti smo kontinuirano izvajali tri tedne v igralnici, skupaj z ostalimi otroki v skupini, vse dni v tednu. Po treh tednih smo ponovno izvedli opazovanje stanja finomotoričnih spretnosti pri otrocih s posebnimi potrebami. Opazovali smo končno stanje finomotoričnih spretnosti (TEST 2) na enak način kot pri začetnem stanju (TEST 1).

5.4 ANALIZA IN VREDNOTENJE FINOMOTORIČNIH DEJAVNOSTI

Za ustrezno vrednotenje razvijanja fine motorike s pomočjo različnega materiala smo pripravili opazovalne liste (TEST 1 in TEST 2), s katerimi smo preverjali ali bodo otroci potrebovali določene prilagoditve za izvajanje dejavnosti. Opazovali smo njihovo motiviranost glede materialov in didaktičnih pripomočkov, ali bodo otroci pri tem dovolj motivirani za izvajanje dejavnosti. Želeli smo ugotoviti, kako materiali vplivajo na razvijanje fine motorike in ali bodo otroci po treh tednih napredovali v finomotoričnih spretnostih.

Opazovali smo vsakega otroka posebej in za vsakega izpolnili opazovalni list začetnega in končnega stanja razvijanja fine motorike. Na opazovalnem listu smo opredelili metode dela, prilagoditve, motivacijo in finomotorične dejavnosti, ki so razdeljene na več trditev.

5.4.1 Primerjava začetnega in končnega stanja razvoja fine motorike ter ostalih opredelitev

DEJAVNOSTI Z DIDAKTIČNIMI PRIPOMOČKI IZ PAPIRJA

Pri opazovanju so sodelovali 3 otroci, stari 3−4 leta. Povprečni čas izvajanja dejavnosti posameznega otroka pri začetnem opazovanju je bil 18 minut.

Po opravljenem opazovanju začetnega stanja (TEST 1) smo ugotovili, da sta 2 otroka uspešno opravila prvo nalogo, 1 otrok je bil neuspešen. Pri drugi nalogi je bil uspešen 1 otrok, 2 neuspešna, pri tretji nalogi so bili uspešni 3 otroci, pri zadnji dejavnosti je bil uspešen 1 otrok, 2 neuspešna (Slika 32).

Povprečni čas izvajanja dejavnosti posameznega otroka pri končnem opazovanju je bil 23,66 minut.

Po opravljenem opazovanju končnega stanja (TEST 2) smo ugotovili, da so bili pri prvi dejavnosti uspešni vsi otroci, pri drugi 2 otroka, 1 neuspešen, pri tretji in četrti dejavnosti so bili prav tako uspešni vsi otroci (Slika 32).

Slika 32: Primerjava dejavnosti iz papirja (TEST 1 in TEST 2) 0

DEJAVNOSTI Z DIDAKTIČNIMI PRIPOMOČKI IZ TEKSTILA

Povprečni čas izvajanja dejavnosti posameznega otroka pri začetnem opazovanju je bil 15,66 minut.

Po opravljenem opazovanju začetnega stanja (TEST 1) smo ugotovili, da nobeden otrok ni bil uspešen pri nalogi. Pri drugi nalogi sta bila uspešna 2 otroka, 1 neuspešen, tretje naloge ni opravil nobeden izmed otrok, pri četrti nalogi sta bila uspešna 2 otroka, 1 je bil neuspešen (Slika 33).

Povprečni čas izvajanja dejavnosti posameznega otroka pri končnem opazovanju je bil 17,66 minut.

Po opravljenem opazovanju končnega stanja (TEST 2) smo ugotovili, da sta bila pri prvi dejavnosti uspešna 2 otroka, eden neuspešen, pri drugi so bili uspešni vsi otroci, tretjo nalogo sta opravila 2 otroka, 1 je bil neuspešen, četrto dejavnost so uspešno opravili vsi otroci (Slika 33).

Slika 33: Primerjava dejavnosti iz tekstila (TEST 1 in TEST 2)

DEJAVNOSTI Z DIDAKTIČNIMI PRIPOMOČKI IZ EVA PENE

Povprečni čas izvajanja dejavnosti posameznega otroka pri začetnem opazovanju je bil 17 minut.

Po opravljenem opazovanju začetnega stanja (TEST 1) smo ugotovili, da sta bila pri prvi nalogi uspešna 2 otroka, 1 otrok ni uspešno opravil naloge. Pri drugi nalogi je bil uspešen 1 otrok, 2 sta bila neuspešna, tretjo nalogo so opravili vsi otroci, pri četrti nalogi je bil 1 otrok uspešen, 2 otroka sta bila neuspešna (Slika 34).

Povprečni čas izvajanja dejavnosti posameznega otroka pri končnem opazovanju je bil 26,66 minut.

Po opravljenem opazovanju končnega stanja (TEST 2) smo ugotovili, da so bili pri vseh štirih nalogah uspešni vsi otroci (Slika 34).

Slika 34: Primerjava dejavnosti iz EVA pene (TEST 1 in TEST 2)

METODA DELA

Pri opazovanju dejavnosti smo izvajali ustrezne metode dela:

- metoda razlage, - metoda demonstracije, - metoda spodbujanja.

Otroci so brez težav pristopili k dejavnostim in z zanimanjem opazovali didaktične pripomočke ter z njimi rokovali. Nekaj časa sem jih opazovala, da so jih spoznavali in raziskovali. V primernem trenutku sem otrokom predstavila naloge z ustreznimi metodami dela, ki so bile pri začetnem in končnem izvajanju dejavnosti drugačne.

Pri dejavnostih s papirjem smo pri TESTU 1 izvajali metodo razlage in demonstracije pri vseh otrocih, metodo spodbujanja smo izvedli pri dveh otrocih (Slika 35), pri TESTU 2 smo metodo razlage izvajali pri dveh otrocih, metodo demonstracije in spodbujanja pri enem otroku.

Slika 35: Primerjava metod dela pri dejavnostih s papirjem (TEST 1 IN TEST 2)

Pri dejavnostih s tekstilom smo izvajali pri TESTU 1 vse tri metode dela pri vseh otrocih (Slika 36). Pri TESTU 2 smo izvajali vse metode pri enem otroku.

Slika 36: Primerjava metod dela pri dejavnostih s tekstilom (TEST 1 IN TEST 2) 0

Primerjava metod dela pri dejavnostih s papirjem TEST 1 in TEST 2

Primerjava metod dela pri dejavnostih s tekstilom TEST 1 in TEST 2

Metoda razlage Metoda demonstracije Metoda spodbujanja

Pri dejavnostih z EVA peno smo pri TESTU 1 izvajali metodo razlage pri dveh otrocih, metodo demonstracije in spodbujanja pri enem otroku (Slika 37). Pri TESTU 2 smo izvajali metodo spodbujanja pri enem otroku.

Slika 37: Primerjava metod dela pri dejavnostih z EVA peno (TEST 1 IN TEST 2)

Pri vseh otrocih so bile potrebne določene metode dela, ki so pripomogle k večji motivaciji pri izvajanju dejavnosti.

PRILAGODITVE

Pri izvedbi dejavnosti smo upoštevali tri načine prilagoditev:

- prilagoditev prostora, - prilagoditev časa,

- prilagoditev izvajanja dejavnosti.

Otroci s posebnimi potrebami potrebujejo določeno spodbudno in umirjeno okolje za delo in izvajanje dejavnosti. Že pri izvedbi opazovanja TESTA 1 smo opazili, kako pomembno vpliva na otroke sprememba in prilagoditev prostora, zato smo tudi TEST 2 izvedli z vsemi prostorskimi prilagoditvami pri vseh opazovanih otrocih s posebnimi potrebami. Opazovanje otrok je bilo izvedeno bolj natančno in dosledno.

Primerjava metod dela pri dejavnostih z EVA peno TEST 1 in TEST 2

Metoda razlage Metoda demonstracije Metoda spodbujanja

Časovne prilagoditve smo upoštevali tako, da so otroci lahko po končani dejavnosti počakali, se umirili ali ubesedili svoje vtise in opažanja. Časovne prilagoditve so bile potrebne pri izvedbi vseh dejavnosti pri TESTU 1 in TESTU 2.

Prilagoditve izvajanja dejavnosti s papirjem pri TESTU 1 sta potrebovala 2 otroka, pri TESTU 2 nobeden otrok. Pri dejavnostih s tekstilom so vsi otroci pri TESTU 1 potrebovali prilagoditev izvajanja dejavnosti, pri TESTU 2 pa 1 otrok. Prilagoditev je bila potrebna pri dejavnostih z EVA peno pri TESTU 1 za enega otroka, pri TESTU 2 ni bilo potrebnih prilagoditev (Slika 38).

Slika 38: Prikaz primerjave izvajanja prilagoditev pri vseh dejavnostih (TEST 1 IN TEST 2)

MOTIVACIJA

Pri dejavnostih smo opazovali motivacijo otrok:

- posluša navodila, - vztraja pri dejavnostih, - motivira ga material,

- motivira ga didaktični pripomoček.

Otroke smo opazovali, kako so se odzivali na navodila, materiale, kakšna je bila njihova pozornost pri izvajanju dejavnosti. Vsak otrok se je odzival drugače in na svoj način, motivacija je bila različna in odvisna od njihovega razpoloženja ter ustreznosti prilagoditev in vodenja dejavnosti.

Pri dejavnostih s papirjem je pri TESTU 1 poslušal navodila 1 otrok, pri TESTU 2 vsi otroci.

Pri TESTU 1 je 1 otrok vztrajal pri dejavnostih, pri TESTU 2 sta vztrajala 2 otroka. Papir jih pri TESTU 1 ni motiviral, pri TESTU 2 je motivacijo pokazal 1 otrok. Didaktični pripomočki so otroke motivirali pri obeh testih (Slika 39).

Slika 39: Prikaz motivacije otrok pri izvajanju dejavnosti s papirjem (TEST 1 IN TEST 2)

Pri izvajanju dejavnosti s tekstilom pri TESTU 1 otroci niso bili zelo motivirani, večjo motiviranost so pokazali pri TESTU 2. Navodila je pri TESTU 1 poslušal 1 otrok, pri TESTU 2 sta poslušala navodila 2 otroka. Pri dejavnostih pri TESTU 1 ni vztrajal noben otrok, pri TESTU 2 sta vztrajala 2 otroka. Material jih pri TESTU 1 ni motiviral, pri TESTU 2 je motiviral 2 otroka. TEST 1 je pokazal, da didaktični pripomoček motivira 2 otroka, pri TESTU 2 je motiviral vse otroke (Slika 40).

Slika 40: Prikaz motivacije otrok pri izvajanju dejavnosti s tekstilom (TEST 1 IN TEST 2) 0

Motivacija otrok pri izvajanju dejavnosti s papirjem

Motivacija otrok pri izvajanju dejavnosti s

tekstilom

TEST 1 je pokazal pri dejavnostih z EVA peno večjo motivacijo otrok. Navodila sta poslušala 2 otroka, pri TESTU 2 prav tako 2 otroka. Pri TESTU 1 sta pri dejavnostih vztrajala 2 otroka, pri TESTU 2 vsi otroci. Pri TESTU 1 je material motiviral enega otroka, pri TESTU 2 vse otroke. Didaktični pripomočki so motivirali vse otroke pri obeh testih (Slika 41).

Slika 41: Prikaz motivacije otrok pri izvajanju dejavnosti z EVA peno (TEST 1 IN TEST 2)

Otroci so bili po TESTIH 2 bolj zainteresirani za izvajanje dejavnosti in poslušanje navodil. Pri dejavnostih so najbolj vztrajali pri delu z didaktičnimi pripomočki iz EVA pene in papirja, najmanj so bili motivirani pri dejavnostih iz tekstila. Pri opazovanju otrok smo opazili, da je vrsta materiala vplivala na njihovo motivacijo in na vztrajnost pri izvajanju dejavnosti.

5.4.2 Vrednotenje finomotoričnih dejavnosti in didaktičnih pripomočkov

Finomotorične dejavnosti in didaktične pripomočke bomo ovrednotili na podlagi opazovanja in izvajanja dejavnosti otrok.

Pri opazovanju otrok smo upoštevali vse pogoje, prilagoditve in načine dela z otroki s posebnimi potrebami. Posebne potrebe otrok so vplivale na potek dejavnosti, zato smo s primernimi prilagoditvami in strokovnim vodenjem uspešno izpeljali vse dejavnosti. Otroci so imeli dovolj časa in premorov, da so lahko nadaljevali z izvajanjem dejavnosti. Po koncu izvajanja dejavnosti z določenim materialom smo upoštevali skupen čas izvajanja, brez vmesnih časovnih premorov, tako so otroci lahko kontinuirano nadaljevali z dejavnostmi. Med

Motivacija otrok pri izvajanju dejavnosti z EVA

peno TEST 1 in TEST 2

izvajanjem dejavnosti so bili osredotočeni na delo, vsak otrok se je na spodbude odzival na svoj način.

Didaktični pripomočki so primerno in dobro zasnovani in so ustrezni za uporabo pri vseh otrocih. Lahko se jih uporablja za vse starostne skupine z ustreznimi prilagoditvami, saj je pomembno razvijanje fine motorike pri vseh otrocih ne glede na njihovo starost ali posebne potrebe. Vsak didaktični pripomoček ima drugačen način uporabe, kar je otroke znova pritegnilo k nadaljnjemu delu. Poleg tega, da so otroci razvijali fino motoriko, so ob tem zaznavali z vsemi čutili in spoznavali različne materiale.

6 DISKUSIJA

V diplomskem delu smo želeli prikazati razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami s pomočjo različnih materialov (papir, tekstil, EVA pena), kjer so z aktivnim in izkustvenim učenjem pridobivali nova spoznanja. Predvsem pa je bil namen predstaviti delo z otroki s posebnimi potrebami, ki lahko napredujejo na vseh področjih, če jih sprejemamo in vključujemo ter jim na primeren način prilagajamo dejavnosti.

Predstavili bomo uresničitev ciljev (C1−6) in hipotez (H1−7).

Cilji

C1: Predstaviti pomen in razvoj fine motorike predšolskih otrok.

Razvoj fine motorike predstavlja pomemben mejnik v otrokovem razvoju, ki vpliva na vsa

In document RAZVIJANJE FINE MOTORIKE PRI OTROCIH S POSEBNIMI POTREBAMI S POMOČJO (Strani 67-0)