5 EMPIRIČNI DEL
5.1.1 Vzorec
Spletni vprašalnik smo posredovali strokovnim delavcem vrtcev Kolezija in Vrhovci, izpolnjenih je bilo 57 anketnih vprašalnikov. Anonimen vprašalnik je bil sestavljen iz 12 vprašanj in je obsegal: vprašanja zaprtega, odprtega in kombiniranega tipa ter vprašanja z mersko lestvico.
Rezultati vprašalnika so v nadaljevanju predstavljeni v grafični in opisni obliki.
38 1. Spol
Slika 1: Delež strokovnih delavcev
Slika 1 prikazuje delež strokovnih delavcev, ki so odgovorili na anketni vprašalnik. Vprašalnik je rešilo 54 (95 % ) strokovnih delavk in 3 strokovni delavci (5 %).
2. Delovna doba strokovnih delavcev v vrtcu
Slika 2: Delovna doba anketiranih strokovnih delavcev
Zanimale so nas pridobljene izkušnje anketiranih strokovnih delavcev, zato smo jih vprašali, koliko časa so zaposleni v vrtcu (Slika 2). Največji delež predstavljajo anketirani strokovni delavci zaposleni do 10 let (39 %), sledijo jim anketiranci med 11 in 20 let delovne dobe (28 %).
3
Do 10 let 11−20 let 21−30 let 31−40 let
Število anketirancev
Delovna doba anketirancev
39
19 % anketirancev je odgovorilo, da imajo 21 do 30 let delovne dobe v vrtcu, najmanj pa je tistih z delovno dobo med 31 in 40 let. Povprečna delovna doba vseh anketiranih strokovnih delavcev je 17,24 let.
3. Starost strokovnih delavcev
Slika 3: Število anketiranih strokovnih delavcev v določenem starostnem obdobju
Iz Slike 3 je razvidno, da je največje število anketiranih strokovnih delavcev starih med 41 in 50 let, kar predstavlja 33 % anketirancev (19), sledijo jim anketiranci stari med 31 in 40 let, katerih je 25 % (14). 23 % anketirancev (14) je starih nad 50 let, najmanj pa jih je starih med 20 in 30 let, kar predstavlja 19 % (11) anketirancev.
11
14
19
13
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
20−30 let 31−40 let 41−50 let nad 50 let
Število anketirancev
Starost strokovnih delavcev
40
4. Kako pogosto načrtovano izvajate finomotorične dejavnosti v vrtcu?
Slika 4: Pogostost izvajanja finomotoričnih dejavnosti strokovnih delavcev v vrtcu
Slika 4 prikazuje pogostost izvajanja finomotoričnih dejavnosti anketiranih strokovnih delavcev v vrtcu. Iz odgovorov je razvidno, da 25 anketirancev (44 %) izvaja dejavnosti večkrat tedensko, 19 (33 % anketirancev) ponudi finomotorične dejavnosti dnevno. Enkrat tedensko je odgovorilo 12 anketirancev (21 %), enkrat mesečno izvaja dejavnosti 1 anketiranec (2 %).
Razvijanje fine motorike ima velik pomen na vseh področjih otrokovega razvoja, saj otrok, ki z rokami aktivno raziskuje okolje, bolje napreduje v dojemanju meja predmetov, pozorneje raziskuje okolico in išče priložnosti za urjenje. Spretna uporaba rok je povezana z napredovanjem razvoja v kogniciji (Jelovčan in Pišot, 2016).
Iz odgovorov je razvidno, da se strokovni delavci zavedajo pomena razvijanja fine motorike, saj dejavnosti otrokom dnevno ponudi 25 anketirancev (44 %) in večkrat tedensko 19 anketirancev (33 %).
19
12
25
1 0
0 5 10 15 20 25 30
Dnevno Enkrat tedensko Večkrat tedensko
Mesečno Nikoli
Število odgovorov
Pogostost finomotoričnih dejavnosti v
vrtcu
41
5. Kako pomembna se vam zdi metoda dela za razvijanje fine motorike?
Slika 5: Prikaz pomembnosti metode dela strokovnih delavcev za razvijanje fine motorike
Metoda igre je pri anketiranih strokovnih delavcih zelo pomembna, čemur je pritrdilo 48 anketirancev (84 %), 5 (9 %) jih meni, da je pomembna, ter 4 (7 %), da je bolj pomembna.
Metoda pogovora je zelo pomembna 22 (39 %) anketirancem, 15 anketirancev (26 %) meni, da je pomembna, 10 (18 %) jih je mnenja, da je bolj pomembna. Manjšo pomembnost metodi pogovora daje 9 (16 %) anketirancev, nepomembnost ji pripisuje 1 anketiranec (2 %).
18 (32 %) anketirancev je odgovorilo, da jim je metoda razlage pomembna, 17 (30 %) jih meni, da je zelo pomembna, 12 anketirancev (21 %) je mnenja, da je bolj pomembna. 10 anketirancev (18 %) je odgovorilo, da je to manj pomembna metoda dela.
Metoda opazovanja je za 31 (54 %) anketirancev zelo pomembna, 15 (26 %) jih je odgovorilo, da je bolj pomembna. 9 (16 %) jih meni, da je pomembna, medtem ko 2 anketiranca (4 %) menita, da je metoda opazovanja manj pomembna.
Metoda demonstracije je zelo pomembna 25 (44 %) anketirancem, 17 (30 %) jih meni, da je bolj pomembna, 10 (18 %) jih je odgovorilo, da je pomembna. 5 anketirancev (9 %) je mnenja, da je metoda demonstracije manj pomembna.
Iz Slike 5 je razvidno, da je metoda igre za strokovne delavce zelo pomembna, sledijo ji metoda opazovanja, demonstracije, pogovora in nazadnje metoda razlage.
48
Metoda igre Metoda pogovora Metoda razlage Metoda opazovanja
Metoda demonstracije
Število odgovorov
Pomembnost metode dela za razvijanje fine motorike
Zelo pomembna Bolj pomembna Pomembna Manj pomembna Nepomembna
42
6. Katere materiale uporabljate za razvijanje fine motorike?
Slika 6: Pogostost uporabe materialov strokovnih delavcev za razvijanje fine motorike
Papir za razvijanje fine motorike 38 anketirancev (67 %) uporablja zelo pogosto, 7 (12 %) jih uporablja bolj pogosto, pogosto 10 anketirancev (18 %) ter manj pogosto 2 anketiranca (4 %).
Les pogosteje uporablja 22 anketirancev (39 %), sledi jim 20 anketirancev (35 %), ki ga uporabljajo manj pogosto. Bolj pogosto se lesa poslužuje 9 anketirancev (16 %), zelo pogosto pa ga uporablja 6 anketirancev (11 %).
Tekstil 27 anketirancev (47 %) uporablja pogosteje, 17 (30 %) pa ga uporablja manj pogosto.
Bolj pogosto ga uporablja 7 anketirancev (12 %), zelo pogosto ga uporablja 5 anketirancev (9 %), 1 anketiranec (2 %) ga ne uporablja nikoli.
Umetni material zelo pogosto uporablja 24 anketirancev (42 %), bolj pogosto se ga poslužuje 18 anketirancev (32 %). 10 anketirancev (18 %) ga uporablja pogosteje, sledi jim 5 anketirancev (9 %) z manj pogosto uporabo umetnih materialov.
Naravni material 29 anketirancev (51 %) uporablja zelo pogosto, bolj pogosto pa ga uporablja 18 anketirancev (32 %). Pogosteje ga uporablja 10 anketirancev (18 %) ter manj pogosto 5
Papir Les Tekstil Umetni materiali Naravni materiali
Drugo
Število odgovorov
Uporaba materialov za razvijanje fine motorike
Zelo pogosto Bolj pogosto Pogosto Manj pogosto Nikoli
43
Anketiranci so pod drugo navajali različne materiale: glina, plastelin, semena, zrna, pesek, zdrob, ščipalke, žebljički, gumbi, brivska pena, voda in igrače za razvijanje fine motorike.
Na Sliki 6 lahko vidimo, da je papir najbolj pogosto uporabljen material, ki ga strokovni delavci uporabljajo za razvijanje fine motorike. Naravni in umetni materiali so tudi med zelo pogosto uporabljenimi materiali.
7. Pri katerih dejavnostih otroci najbolj razvijajo fino motoriko?
Slika 7: Mnenja strokovnih delavcev o dejavnostih za razvijanje fine motorike
Slika 7 prikazuje mnenja anketiranih strokovnih delavcev o dejavnostih, ki najbolj razvijajo fino motoriko.
Striženje je dejavnost, ki jo veliko izvaja 26 (46 %) anketirancev, zelo veliko 21 (37 %) ter bolj veliko 9 (16 %) anketirancev. 1 anketiranec (2 %) je odgovoril, da se srednje veliko poslužuje dejavnosti striženja.
27 anketirancev (47 %) je mnenja, da se fina motorika zelo razvija pri risanju, 21 (17 %) jih pravi, da veliko, 7 anketirancev (12 %) pa je odgovorilo, da bolj veliko. Srednje veliko sta odgovorila 2 anketiranca (4 %).
21
Dejavnosti za razvijanje fine motorike
Zelo veliko Veliko Bolj Srednje Malo
44
29 anketirancev (50 %) meni, da dejavnost pretikanja zelo razvija fino motoriko, 25 (44 %) jih je mnenja, da veliko, 2 (4 %) sta odgovorila, da bolj. 1 anketiranec (2 %) meni, da pretikanje malo razvija fino motoriko.
33 anketirancev (58 %) navaja, da dejavnosti z vtikanjem zelo razvijajo fino motoriko, 18 (32 %) jih pravi, da veliko, bolj so odgovorili 3 anketiranci (5 %). 1 anketiranec je mnenja, da malo razvijajo fino motoriko.
39 anketirancev (68 %) meni, da dejavnosti z zapenjanjem gumbov zelo razvijajo fino motoriko, veliko pravi 12 anketirancev (21 %). Bolj veliko menijo 4 anketiranci (7 %), med tem 2 (4 %) anketiranca menita, da dejavnost malo razvija fino motoriko.
28 anketirancev (59 %) je mnenja, da dejavnosti z uporabo ščipalk zelo razvijajo fino motoriko.
19 anketirancev (33 %) meni, da veliko, medtem ko 8 anketirancev (14 %) pravi, da bolj razvijajo fino motoriko.
26 anketirancev (46 %) navaja, da dejavnosti s šivanjem zelo razvijajo fino motoriko, veliko meni 19 anketirancev (33 %). Bolj menijo 4 (7 %), srednje prav tako 4 (7 %) in malo tudi 4 (7 %) anketiranci.
Več kot polovica anketirancev (54 %) meni, da se pri dejavnostih navijanja veliko razvija fino motoriko, zelo veliko meni 9 anketirancev (16 %). Da dejavnosti z navijanjem bolj razvijajo fino motoriko je mnenja 10 anketirancev (18 %), srednje pravijo 3 (5 %) ter malo 4 anketiranci (7 %).
24 anketirancev (42 %) je mnenja, da dejavnosti s trganjem zelo razvijajo fino motoriko, veliko pravi 15 (26 %) anketirancev, 11 (19 %) pa jih meni, da bolj veliko. 6 anketirancev (10 %) meni, da srednje veliko razvija fino motoriko, 1 anketiranec (2 %) je mnenja, da malo.
Anketiranci so pod drugo navajali gnetenje, prijemanje in igro s pincetami ter prijemanje majhnih predmetov.
Na Sliki 7 je razvidno, da velika večina strokovnih delavcev meni, da pri dejavnosti zapenjanja gumbov otroci zelo razvijajo fino motoriko, sledijo dejavnosti pretikanja, uporabe ščipalk, risanja in šivanja.
45
8. Kako pomembno se vam zdi razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami?
Slika 8: Prikaz pomembnosti razvijanja fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami
Kako pomembno je strokovnim delavcem razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami je razvidno iz Slike 8. Večina anketirancev, tj. 42 (72 %) meni, da je razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami zelo pomembno, da je bolj pomembno meni 9 anketirancev (16 %). Da je pomembno navaja 5 anketirancev (9 %), 1 anketiranec (2 %) je odgovoril, da je razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami manj pomembno.
Delo z otrokom s posebnimi potrebami zahteva od strokovnega delavca različne pristope dela, znanja in strokovne kompetence (Čas idr., 2003). Pri tem je zelo pomembno, da otroka spodbuja na vseh področjih dejavnosti in mu ob tem nudi pestre vsebine in čim več gibalnih izkušenj, kjer bo lahko razvijal vse svoje potenciale (Jelovčan in Pišot, 2016).
42
9
5
1 0
5 10 15 20 25 30 35 40 45
Zelo pomembno Bolj pomembno Pomembno Manj pomembno
Nepomembno
Število odgovorov
Razvijanje fine motorike pri otrocih s
posebnimi potrebami
46
9. Katere dejavnosti se vam zdijo pomembne pri razvijanju fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami?
Slika 9: Prikaz pomembnosti dejavnosti pri strokovnih delavcih za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami
Na Sliki 9 predstavljajo pri anketiranih strokovnih delavcih stopnjo pomembnosti določene dejavnosti za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami. Vsi anketiranci so stopnjo pomembnosti dejavnosti ocenili od 1 do 9, pri tem je 1 pomenila najbolj pomembno, 9 najmanj pomembno.
Iz prikazanih rezultatov je razvidno, da največ pomembnosti pripisujejo striženju 4 anketiranci (7 %), najmanj prav tako 4 (7 %). Za večino anketirancev je po pomembnosti striženje šele na petem do osmem mestu.
10 anketirancev (18 %) meni, da je risanje na prvem mestu po pomembnosti, najmanj meni 7 anketirancev (13 %). Ostali anketiranci so risanje dokaj enakomerno umestili med drugim in osmim mestom.
47
Pretikanje je 5 anketirancev (9 %) ocenilo kot najbolj pomembno dejavnost, najmanj pa 2 anketiranca (4 %). Največje število anketirancev (70 %) je dejavnost po pomembnosti umestilo med tretjim in šestim mestom.
Pri vtikanju gre za dokaj podobno razporeditev pomembnosti kot pri pretikanju. 5 anketirancev (9 %) je po pomembnosti postavilo vtikanje na prvo mesto, da je najmanj pomembno sta ocenila 2 anketiranca (4 %).
7 anketirancev (13 %) meni, da je zapenjanje gumbov najbolj pomembno, 6 (10 %) jih meni, da je najmanj pomembno. Največ anketirancev, tj. 12 (21 %) je umestilo dejavnost po pomembnosti na peto mesto, samo 2 anketiranca (4 %) na drugo mesto.
Šivanje je 8 anketirancev (14 %) umestilo na prvo mesto, velika večina, tj. 24 anketirancev (42 %) je mnenja, da je šivanje najmanj pomembno, 2 anketiranca (4 %) sta umestila dejavnost na drugo mesto, ostali med tretjim in osmim mestom.
Navijanje je za 3 anketirance (5 %) po pomembnosti na prvem mestu, za 2 (4 %) najmanj pomembno. Največ anketirancev (19 %) je umestilo dejavnost na šesto mesto, 9 (16 %) na drugo mesto, prav tako 9 (16 %) na sedmo in osmo mesto.
Uporaba ščipalk je najbolj pomembna za 2 anketiranca (4 %), za 4 (7 %) je najmanj pomembna.
13 anketirancev (23 %) je umestilo dejavnost na osmo mesto, 11 (19 %) na sedmo mesto in 10 anketirancev (18 %) na peto mesto. Samo 1 anketiranec (2 %) je uporabo ščipalk umestil po pomembnosti na drugo mesto.
Trganje je 11 anketirancev (19 %) umestilo po pomembnosti na prvo mesto, 16 (28 %) na drugo mesto, 4 (7 %) so dejavnost ocenili kot najmanj pomembno. Ostali anketiranci so po pomembnosti trganje umestili med tretjim in osmim mestom.
Strokovni delavci so dejavnosti umestili zelo raznoliko, saj nobena kot najbolj pomembna ne izstopa. Trganje, risanje in šivanje je nekoliko več anketirancev sicer umestilo na prvo mesto, vendar vseeno ne predstavljajo izrazite večine vseh anketirancev, ampak le 14 do 19 % vseh anketirancev. Ostali anketiranci so po pomembnosti umestili dejavnosti na ostala mesta. Na zadnjem mestu najbolj izstopa šivanje, kamor ga je umestilo 24 anketirancev (42 %).
Glede na dobljene rezultate lahko predpostavljamo, da imajo strokovni delavci različne izkušnje pri razvijanju fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami. Pri tem je potrebno prilagajanje in ponudba takšnih dejavnosti, ki lahko najbolj optimalno in učinkovito razvijajo fino motoriko.
48
10. Ali izvajate dejavnosti za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami na enak način, kot pri otrocih brez posebnih potreb?
Anketiranci, ki so odgovorili DA, so najpogosteje navajali, da izvajajo dejavnosti za razvijanje fine motorike pri vseh otrocih enako ter ob tem, če je potrebno, nudijo otroku s posebnimi potrebami več pomoči in spodbud. Navajali so tudi, da so v skupini otroci z lažjimi motnjami in potrebami, zato izvajajo enake dejavnosti, vendar z drugačno razlago in demonstracijo. Dva anketiranca sta navedla, da so otroci s posebnimi potrebami enakopravni del skupine. Večina anketirancev dejavnosti izvaja na enak način, če je potrebno, otroku dejavnosti prilagodijo glede na njegove sposobnosti in z nekaj več razlage.
Anketiranci, ki so odgovorili NE, so najpogosteje navajali, da je potrebno prilagajanje sposobnostim in interesom otrok, več spodbud in časa za primerno razlago. Navajajo tudi, da prilagajajo dejavnosti in njihovo zahtevnost glede na posebne potrebe otrok, pri tem se poslužujejo drugačnih metod in oblik dela ter izvajajo časovne prilagoditve. Otroci s posebnimi potrebami so pogosto motorično manj razviti, zato je potrebno dejavnosti prilagajati glede na njihove sposobnosti. Nekaj jih je navedlo, da so otrokom omogočene dodatne dejavnosti s specialnim pedagogom.
49
11. Kako pomembne so vam prilagoditve pri razvijanju fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami?
Slika 10: Prikaz pomembnosti prilagoditev pri strokovnih delavcih za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami
Slika 10 prikazuje stopnjo pomembnosti prilagoditve pri razvijanju fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami. Anketiranci so stopnjo pomembnosti prilagoditve ocenili od 1 do 6, pri tem je 1 pomenila najbolj pomembno, 6 najmanj pomembno.
Čas je za 17 anketiranih strokovnih delavcev (30 %) na prvem mestu, 12 (21 %) jih meni, da je najmanj pomemben, 14 (25 %) pa je po pomembnosti umestilo čas na četrto mesto. Ob tem je razvidno, da tretjina anketirancev meni, da je časovna prilagoditev najbolj pomembna, slaba tretjina jo opredeljuje kot najmanj pomembno, ostali so čas umestili med drugim in četrtim mestom.
Prostor je 7 anketirancev (13 %) umestilo na prvo mesto, 10 (18 %) jih je mnenja, da je najmanj pomembno. Večina anketirancev je prostorsko prilagoditev umestila med drugim in četrtim mestom, od tega največ anketirancev (28 %) na tretje mesto.
Po pomembnosti je izbiro materiala slaba polovica anketirancev, tj. 26 (46 %) umestila na prvo in drugo mesto. 5 anketirancev (9 %) je mnenja, da je izbira materiala najmanj pomembna, ostali anketiranci so po pomembnosti material umestili med drugim in petim mestom.
17
50
5 anketirancev (9 %) meni, da so najbolj pomembni pripomočki, 8 (14 %) pa jih je umestilo na zadnje mesto, kot najmanj pomembne. 13 (23 %) jih je po pomembnosti umestilo na drugo mesto, ostali pa med tretjim in petim mestom, od tega 16 anketirancev (28 %) na četrto mesto.
Metoda dela je za 4 (7 %) anketirance na prvem mestu ter za 6 (10 %) anketirancev na zadnjem mestu, kot najmanj pomembna prilagoditev. 13 (23 %) je po pomembnosti metode dela umestilo na drugo mesto, 11 (19 %) na tretje mesto, 5 (9 %) na četrto mesto in največ, tj. 18 (32 %) na peto mesto.
9 anketirancev (16 %) je mnenja, da je oblika dela najbolj pomembna, 16 (28 %) jo je umestilo na zadnje mesto, kot najmanj pomembno. Za 4 anketirance (7 %) je oblika dela po pomembnosti na drugem mestu, na tretje in četrto mesto jo je umestilo 20 anketirancev (35 %) oz. dobra tretjina vseh anketirancev.
Iz Slike10 je razvidno, da so anketirani strokovni delavci kot najbolj pomembno prilagoditev pri razvijanju fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami umestili na prvo mesto prilagoditev časa. Anketiranci tudi izbiro materiala umeščajo med bolj pomembne prilagoditve, medtem ko jih je 16 (28 %) mnenja, da je oblika dela najmanj pomembna prilagoditev.
51
12. Kako pomembno se vam zdi razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami pri vsakodnevnih dejavnostih?
Slika 11: Prikaz pomembnosti razvijanja fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami pri vsakodnevnih dejavnostih
Na Sliki 11 je prikazano, pri katerih vsakodnevnih dejavnostih otroci po mnenju anketiranih strokovnih delavcev pomembno razvijajo fino motoriko.
Za 41 anketirancev (72 %) je oblačenje zelo pomembno pri razvijanju fine motorike, 11 (19 %) jih je mnenja, da je bolj pomembno, 4 anketiranci (7 %) menijo, da je pomembno, 1 anketiranec pa je mnenja, da je oblačenje manj pomembno.
Pri prosti igri 25 anketirancev (44 %) meni, da je zelo pomembna, 17 (30 %) jih pravi, da je bolj pomembna. 11 anketirancev (19 %) je mnenja, da je pomembna, medtem ko je za 4 anketirance (7 %) manj pomembna.
Manipuliranje z materiali in pripomočki 32 anketirancev (56 %) navaja kot zelo pomembno, 17 (30 %) jih je mnenja, da je bolj pomembno, 7 anketirancev (13 %) pravi, da je pomembno, 1 (2 %) meni , da je manj pomembno.
Hranjenju pripisuje zelo veliko pomembnost kar tri četrtine anketirancev (43) oz. 75 %, 8 (14 %) jih meni, da bolj pomembno razvijajo fino motoriko. 5 anketirancev (9 %) je mnenja, da je pomembno in 1 (2 %), da je manj pomembno.