5 EMPIRIČNI DEL
5.4 ANALIZA IN VREDNOTENJE FINOMOTORIČNIH DEJAVNOSTI
5.4.1 Primerjava začetnega in končnega stanja razvoja fine motorike ter ostalih
DEJAVNOSTI Z DIDAKTIČNIMI PRIPOMOČKI IZ PAPIRJA
Pri opazovanju so sodelovali 3 otroci, stari 3−4 leta. Povprečni čas izvajanja dejavnosti posameznega otroka pri začetnem opazovanju je bil 18 minut.
Po opravljenem opazovanju začetnega stanja (TEST 1) smo ugotovili, da sta 2 otroka uspešno opravila prvo nalogo, 1 otrok je bil neuspešen. Pri drugi nalogi je bil uspešen 1 otrok, 2 neuspešna, pri tretji nalogi so bili uspešni 3 otroci, pri zadnji dejavnosti je bil uspešen 1 otrok, 2 neuspešna (Slika 32).
Povprečni čas izvajanja dejavnosti posameznega otroka pri končnem opazovanju je bil 23,66 minut.
Po opravljenem opazovanju končnega stanja (TEST 2) smo ugotovili, da so bili pri prvi dejavnosti uspešni vsi otroci, pri drugi 2 otroka, 1 neuspešen, pri tretji in četrti dejavnosti so bili prav tako uspešni vsi otroci (Slika 32).
Slika 32: Primerjava dejavnosti iz papirja (TEST 1 in TEST 2) 0
68
DEJAVNOSTI Z DIDAKTIČNIMI PRIPOMOČKI IZ TEKSTILA
Povprečni čas izvajanja dejavnosti posameznega otroka pri začetnem opazovanju je bil 15,66 minut.
Po opravljenem opazovanju začetnega stanja (TEST 1) smo ugotovili, da nobeden otrok ni bil uspešen pri nalogi. Pri drugi nalogi sta bila uspešna 2 otroka, 1 neuspešen, tretje naloge ni opravil nobeden izmed otrok, pri četrti nalogi sta bila uspešna 2 otroka, 1 je bil neuspešen (Slika 33).
Povprečni čas izvajanja dejavnosti posameznega otroka pri končnem opazovanju je bil 17,66 minut.
Po opravljenem opazovanju končnega stanja (TEST 2) smo ugotovili, da sta bila pri prvi dejavnosti uspešna 2 otroka, eden neuspešen, pri drugi so bili uspešni vsi otroci, tretjo nalogo sta opravila 2 otroka, 1 je bil neuspešen, četrto dejavnost so uspešno opravili vsi otroci (Slika 33).
Slika 33: Primerjava dejavnosti iz tekstila (TEST 1 in TEST 2)
DEJAVNOSTI Z DIDAKTIČNIMI PRIPOMOČKI IZ EVA PENE
Povprečni čas izvajanja dejavnosti posameznega otroka pri začetnem opazovanju je bil 17 minut.
69
Po opravljenem opazovanju začetnega stanja (TEST 1) smo ugotovili, da sta bila pri prvi nalogi uspešna 2 otroka, 1 otrok ni uspešno opravil naloge. Pri drugi nalogi je bil uspešen 1 otrok, 2 sta bila neuspešna, tretjo nalogo so opravili vsi otroci, pri četrti nalogi je bil 1 otrok uspešen, 2 otroka sta bila neuspešna (Slika 34).
Povprečni čas izvajanja dejavnosti posameznega otroka pri končnem opazovanju je bil 26,66 minut.
Po opravljenem opazovanju končnega stanja (TEST 2) smo ugotovili, da so bili pri vseh štirih nalogah uspešni vsi otroci (Slika 34).
Slika 34: Primerjava dejavnosti iz EVA pene (TEST 1 in TEST 2)
METODA DELA
Pri opazovanju dejavnosti smo izvajali ustrezne metode dela:
- metoda razlage, - metoda demonstracije, - metoda spodbujanja.
Otroci so brez težav pristopili k dejavnostim in z zanimanjem opazovali didaktične pripomočke ter z njimi rokovali. Nekaj časa sem jih opazovala, da so jih spoznavali in raziskovali. V primernem trenutku sem otrokom predstavila naloge z ustreznimi metodami dela, ki so bile pri začetnem in končnem izvajanju dejavnosti drugačne.
0
70
Pri dejavnostih s papirjem smo pri TESTU 1 izvajali metodo razlage in demonstracije pri vseh otrocih, metodo spodbujanja smo izvedli pri dveh otrocih (Slika 35), pri TESTU 2 smo metodo razlage izvajali pri dveh otrocih, metodo demonstracije in spodbujanja pri enem otroku.
Slika 35: Primerjava metod dela pri dejavnostih s papirjem (TEST 1 IN TEST 2)
Pri dejavnostih s tekstilom smo izvajali pri TESTU 1 vse tri metode dela pri vseh otrocih (Slika 36). Pri TESTU 2 smo izvajali vse metode pri enem otroku.
Slika 36: Primerjava metod dela pri dejavnostih s tekstilom (TEST 1 IN TEST 2) 0
Primerjava metod dela pri dejavnostih s papirjem TEST 1 in TEST 2
Primerjava metod dela pri dejavnostih s tekstilom TEST 1 in TEST 2
Metoda razlage Metoda demonstracije Metoda spodbujanja
71
Pri dejavnostih z EVA peno smo pri TESTU 1 izvajali metodo razlage pri dveh otrocih, metodo demonstracije in spodbujanja pri enem otroku (Slika 37). Pri TESTU 2 smo izvajali metodo spodbujanja pri enem otroku.
Slika 37: Primerjava metod dela pri dejavnostih z EVA peno (TEST 1 IN TEST 2)
Pri vseh otrocih so bile potrebne določene metode dela, ki so pripomogle k večji motivaciji pri izvajanju dejavnosti.
PRILAGODITVE
Pri izvedbi dejavnosti smo upoštevali tri načine prilagoditev:
- prilagoditev prostora, - prilagoditev časa,
- prilagoditev izvajanja dejavnosti.
Otroci s posebnimi potrebami potrebujejo določeno spodbudno in umirjeno okolje za delo in izvajanje dejavnosti. Že pri izvedbi opazovanja TESTA 1 smo opazili, kako pomembno vpliva na otroke sprememba in prilagoditev prostora, zato smo tudi TEST 2 izvedli z vsemi prostorskimi prilagoditvami pri vseh opazovanih otrocih s posebnimi potrebami. Opazovanje otrok je bilo izvedeno bolj natančno in dosledno.
0
Primerjava metod dela pri dejavnostih z EVA peno TEST 1 in TEST 2
Metoda razlage Metoda demonstracije Metoda spodbujanja
72
Časovne prilagoditve smo upoštevali tako, da so otroci lahko po končani dejavnosti počakali, se umirili ali ubesedili svoje vtise in opažanja. Časovne prilagoditve so bile potrebne pri izvedbi vseh dejavnosti pri TESTU 1 in TESTU 2.
Prilagoditve izvajanja dejavnosti s papirjem pri TESTU 1 sta potrebovala 2 otroka, pri TESTU 2 nobeden otrok. Pri dejavnostih s tekstilom so vsi otroci pri TESTU 1 potrebovali prilagoditev izvajanja dejavnosti, pri TESTU 2 pa 1 otrok. Prilagoditev je bila potrebna pri dejavnostih z EVA peno pri TESTU 1 za enega otroka, pri TESTU 2 ni bilo potrebnih prilagoditev (Slika 38).
Slika 38: Prikaz primerjave izvajanja prilagoditev pri vseh dejavnostih (TEST 1 IN TEST 2)
MOTIVACIJA
Pri dejavnostih smo opazovali motivacijo otrok:
- posluša navodila, - vztraja pri dejavnostih, - motivira ga material,
- motivira ga didaktični pripomoček.
Otroke smo opazovali, kako so se odzivali na navodila, materiale, kakšna je bila njihova pozornost pri izvajanju dejavnosti. Vsak otrok se je odzival drugače in na svoj način, motivacija je bila različna in odvisna od njihovega razpoloženja ter ustreznosti prilagoditev in vodenja dejavnosti.
73
Pri dejavnostih s papirjem je pri TESTU 1 poslušal navodila 1 otrok, pri TESTU 2 vsi otroci.
Pri TESTU 1 je 1 otrok vztrajal pri dejavnostih, pri TESTU 2 sta vztrajala 2 otroka. Papir jih pri TESTU 1 ni motiviral, pri TESTU 2 je motivacijo pokazal 1 otrok. Didaktični pripomočki so otroke motivirali pri obeh testih (Slika 39).
Slika 39: Prikaz motivacije otrok pri izvajanju dejavnosti s papirjem (TEST 1 IN TEST 2)
Pri izvajanju dejavnosti s tekstilom pri TESTU 1 otroci niso bili zelo motivirani, večjo motiviranost so pokazali pri TESTU 2. Navodila je pri TESTU 1 poslušal 1 otrok, pri TESTU 2 sta poslušala navodila 2 otroka. Pri dejavnostih pri TESTU 1 ni vztrajal noben otrok, pri TESTU 2 sta vztrajala 2 otroka. Material jih pri TESTU 1 ni motiviral, pri TESTU 2 je motiviral 2 otroka. TEST 1 je pokazal, da didaktični pripomoček motivira 2 otroka, pri TESTU 2 je motiviral vse otroke (Slika 40).
Slika 40: Prikaz motivacije otrok pri izvajanju dejavnosti s tekstilom (TEST 1 IN TEST 2) 0
Motivacija otrok pri izvajanju dejavnosti s papirjem
Motivacija otrok pri izvajanju dejavnosti s
tekstilom
74
TEST 1 je pokazal pri dejavnostih z EVA peno večjo motivacijo otrok. Navodila sta poslušala 2 otroka, pri TESTU 2 prav tako 2 otroka. Pri TESTU 1 sta pri dejavnostih vztrajala 2 otroka, pri TESTU 2 vsi otroci. Pri TESTU 1 je material motiviral enega otroka, pri TESTU 2 vse otroke. Didaktični pripomočki so motivirali vse otroke pri obeh testih (Slika 41).
Slika 41: Prikaz motivacije otrok pri izvajanju dejavnosti z EVA peno (TEST 1 IN TEST 2)
Otroci so bili po TESTIH 2 bolj zainteresirani za izvajanje dejavnosti in poslušanje navodil. Pri dejavnostih so najbolj vztrajali pri delu z didaktičnimi pripomočki iz EVA pene in papirja, najmanj so bili motivirani pri dejavnostih iz tekstila. Pri opazovanju otrok smo opazili, da je vrsta materiala vplivala na njihovo motivacijo in na vztrajnost pri izvajanju dejavnosti.