1 UVOD
Otroci s posebnimi potrebami predstavljajo otroke, ki so aktivno vključeni v vsakdanje življenje in delo v vrtcu. Strokovno in profesionalno vključevanje otrok s posebnimi potrebami v vsa področja dejavnosti kurikula omogoča njihov optimalen razvoj na vseh področjih razvoja.
Pomembno je, da jim omogočimo čim več raznolikih izkušenj, s katerimi bodo lahko aktivno ter izkustveno raziskovali in pridobivali nova znanja, spoznanja in spretnosti. Delo z otroki s posebnimi potrebami zajema različne načine in pristope, ki izhajajo iz njihovih potreb in jih morajo odrasli prepoznati ter upoštevati pri načrtovanju dela in dejavnosti (Čas idr., 2003).
V vrtce je vključenih vedno več otrok s posebnimi potrebami, zato smo želeli v diplomskem delu predstaviti njihovo razvijanje fine motorike, v povezavi s tehnično vzgojo in uporabo različnih materialov. Fina motorika predstavlja pomembno področje otrokovega razvoja, ki pripomore k njegovemu napredku na vseh področjih dejavnosti in v vsakdanjem življenju.
Načine in pristope za razvijanje fine motorike lahko izvajamo preko igre, vsakodnevnih dejavnosti ali z vnaprej izdelanimi didaktičnimi pripomočki, ki so lahko iz raznolikih materialov.
Tehnična vzgoja ni samostojno področje, najdemo jo v okviru področij, ki so zapisana v Kurikulumu za vrtce (1999) in se med seboj povezujejo skozi različne dejavnosti. Zanimalo nas je, kako materiali, didaktični pripomočki ter ustrezni pristopi in potrebne prilagoditve vplivajo in pripomorejo k razvoju finomotoričnih spretnosti pri otrocih s posebnimi potrebami, starih 3−4 leta, z motnjami vedenja in osebnosti.
Ustrezno izbrani materiali in izdelani didaktični pripomočki, v povezavi z ustreznimi načini dela, bodo otroke dovolj motivirali in spodbujali k ustvarjalnosti, raziskovanju in nenehni vedoželjnosti.
1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA
Razvoj otroka je intenziven in dinamičen proces, ki se ves čas spreminja na vseh področjih njegovega življenja. Je celovit proces in poteka hkrati s telesno rastjo in zorenjem funkcij v družbenem okolju (Zupančič, 2004, v Pišot in Planinšec, 2005). Pri tem pomemben razvoj
2
predstavlja motoričen razvoj, ki se medsebojno povezuje s telesnim, čustvenim, kognitivnim in socialnim razvojem (Pišot in Planinšec, 2005). Otrok se ob gibanju uči in razvija, zato so pomembne izkušnje in ustrezne spodbude, ki mu jih omogočimo odrasli v zgodnjem otroštvu (Jelovčan in Pišot, 2016).
Otroci se z aktivnostjo, igro, z rokovanjem z materiali najbolje telesno razvijajo, z upoštevanjem njihove motorične zrelosti. Odrasli pri tem omogočajo, priskrbijo ustrezna sredstva in materiale, ki spodbujajo motorični razvoj otrok (Papalia idr., 2003). Motorični razvoj poteka v smeri razvoja grobo motoričnih in drobno motoričnih spretnosti, kjer otroci najbolj napredujejo med tretjim in šestim letom (prav tam).
Za izvajanje težjih, delikatnih dejavnosti in nalog je pomembna fina motorika, ki zajema majhne gibe manjših mišičnih skupin, ki se sprožijo ob finih gibih rok, nog, prstov, zapestja in obraza (Jelovčan in Pišot, 2016). Otrokom je potrebno omogočiti čim več izkušenj, izzivov in materialov, kar bo spodbujalo njihov finomotorični razvoj. Drobno motorične spretnosti omogočajo otrokom opravljati vsakodnevna opravila, od hranjenja, zavezovanja vezalk, risanja, striženja s škarjami (Papalia idr., 2003). Finomotorične spretnosti omogočajo ustvarjalno izražanje preko igre in različnih dejavnosti. Otroci bodo dosegli večjo neodvisnost in s tem možnost, da poskrbijo zase in svoje potrebe (Pieterse idr., 2000).
Razvoj fine motorike pomembno vpliva na razvoj vseh otrok, še posebej na otroke s posebnimi potrebami. Omogočiti jim je potrebno čim več različnih spodbud, dejavnosti in materialov za njihov optimalen razvoj. V Kurikulumu (1999) je zapisano načelo enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki, kjer je pomembno upoštevanje individualnih razlik v razvoju in učenju ter občasno vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtcev.
Prepoznavanje posebnih potreb otrok pomeni, ustrezno pripravljenost odzvati se na njihove posebne potrebe, kjer je potrebna usmeritev v individualni razvoj posameznika (Opara, 2005).
Otroci s posebnimi potrebami so sposobni učenja in razvoja na vseh področjih, zato je pomembno, da so vključeni v vse dejavnosti in aktivnosti v vseh segmentih življenja v vrtcu.
Možnost izbire, dostopa do materialov, sredstev in aktivnega vključevanja pomembno vplivajo na optimalen razvoj otrok (Čas idr., 2003). Vloga odraslih je zelo pomembna, še posebej vloga strokovnih delavcev v oddelku, kjer timsko sodelovanje pripomore k uspešnemu razvoju in vključevanju otrok s posebnimi potrebami (prav tam). Zato jim je potrebno ponuditi čim več aktivnega in izkustvenega učenja, kar bo spodbujalo njihov razvoj na vseh področjih.
3
Aktivno učenje je proces, kjer bodo otroci preko izkušenj spoznavali svet, predmete in materiale in te izkušnje nato lahko povezali z novimi spoznanji (Hohmann in Weikart, 2005). Kot pravi Marentič Požarnik (2003), bodo otroci z izkustvenim učenjem pridobili celovito osebno izkušnjo. Za optimalen razvoj je potrebno zagotoviti bogato, motivacijsko in izkustveno okolje, kjer bo otrok oblikoval, raziskoval in pridobival novo znanje (Garvas, 2010).
Otroci spoznavajo in raziskujejo svet okoli sebe in se ob tem srečujejo s tehniko in z različnimi materiali. Materiale spoznavajo, oblikujejo in s tem razvijajo svoje tehnične in ustvarjalne zmožnosti (Papotnik, 1993). V diplomskem delu želimo predstaviti razvijanje fine motorike s pomočjo različnih materialov (papir, tekstil, EVA pena), kjer bodo otroci z aktivnim in izkustvenim učenjem pridobivali finomotorične spretnosti.
Papir je material, ki je večinoma sestavljen iz vlaken rastlinskega izvora, njegova glavna surovina je les. Papir razdelimo glede na gramaturo, sestavo, različno obdelavo površine in uporabnost (Novak, 2004).
Tekstil razdelimo glede na surovinsko sestavo, na naravna in kemična tekstilna vlakna, ki imajo različne lastnosti: gorljivost, finost, prožnost, higroskopičnost, trdnost in dolžino (Bezjak, 2005, v Rauter, 2013).
Umetne snovi uvrščamo med polimere in so snovi sestavljene iz velikega števila monomerov (Krnel, 2015). Umetne snovi so izdelane iz nafte, premoga, rastlin, rudnin in zemeljskega plina in so dober toplotni in električni izolator, upogljive, prožne, lahko so toge ali krhke. Uporabne so v vsakdanjem življenju na vseh področjih (Parker, 2004). Med umetne snovi uvrščamo tudi etilen vinil acetat – EVA peno, ki spada med elastoplaste. EVA pena ima dobre mehanske lastnosti: odpornost na nizke temperature, proti UV sevanju, zlomu, pretrganju, ima dobro prepustnost svetlobe in visok sijaj (Plastics insight, 2020).
Z diplomskim delom želimo ugotoviti, kako različni materiali spodbujajo razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami, z upoštevanjem njihovih razvojnih značilnosti in ustreznimi prilagoditvami časa, prostora ter izvajanja dejavnosti.
1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE DIPLOMSKEGA PROJEKTA
Namen diplomskega dela je predstaviti aktivno in izkustveno učenje z didaktičnimi pripomočki iz papirja, tekstila in EVA pene za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami.
4
Namen diplomskega dela je s pomočjo vprašalnika pri strokovnih delavcih v vrtcu ugotoviti, katere dejavnosti po njihovem mnenju najbolj razvijajo fino motoriko, katere materiale pri tem najpogosteje uporabljajo ter pomembnost razvijanja fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami.
Pri diplomskem delu smo si zadali naslednje cilje (C1–C6):
C1: Predstaviti pomen in razvoj fine motorike predšolskih otrok.
C2: Predstaviti predšolske otroke s posebnimi potrebami in prilagoditve pri vzgojno-izobraževalnem delu.
C3: Predstaviti materiale za aktivno in izkustveno učenje z namenom razvijanja fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami.
C4: Podati stališča in mnenja strokovnih delavcev v vrtcu o pomembnosti ter pogostosti uporabe različnih materialov in o pomembnosti dejavnosti za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami.
C5: Predstaviti didaktične pripomočke in jih kritično ovrednotiti.
C6: Ovrednotiti in analizirati uspešnost razvijanja fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami z didaktičnimi pripomočki iz papirja, tekstila in EVA pene.
Preverjali smo naslednje hipoteze (H1–H7):
H1: Večina anketiranih strokovnih delavcev v vrtcu za razvijanje fine motorike uporablja raznovrstne materiale.
H2: Večini anketiranih strokovnih delavcev v vrtcu je zelo pomembno razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami.
H3: Večina anketiranih strokovnih delavcev v vrtcu za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami izvaja dejavnosti z risanjem.
H4: Večina otrok s posebnimi potrebami bo po kontinuiranem izvajanju finomotoričnih dejavnosti napredovala v razvoju fine motorike.
H5: Pri večini otrok s posebnimi potrebami bosta papir in EVA pena bolj vplivala na razvoj fine motorike kot tekstil.
5
H6: Otroci s posebnimi potrebami bodo bolj motivirani za izvajanje dejavnosti z didaktičnimi pripomočki iz EVA pene.
H7: Pri vseh otrocih s posebnimi potrebami bodo potrebne določene prilagoditve dela.
1.3 METODE RAZISKOVANJA
V diplomskem delu smo uporabili naslednje raziskovalne metode dela:
- študij in zbiranje ustrezne strokovne literature in virov;
- priprava in izvedba anketnega vprašalnika za strokovne delavce v vrtcu;
- deskriptivna metoda teoretičnega dela;
- priprava, načrtovanje, izdelava didaktičnih pripomočkov iz papirja, tekstila in EVA pene za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami;
- ovrednotenje dejavnosti in didaktičnih pripomočkov za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami;
- dokumentiranje in fotografiranje dejavnosti in izdelave didaktičnih pripomočkov;
- metoda demonstracije, razlage in opazovanja z udeležbo;
- statistična obdelava podatkov in evalvacija.
Vzorec
Raziskovalni vzorec je zajemal dve skupini ljudi:
- 57 anketiranih strokovnih delavcev v vrtcu,
- 3 otroke s posebnimi potrebami, starih 3–4 leta iz vrtca Kolezija.
Pripomočki
- Vprašalnik za strokovne delavce v vrtcu, sestavljen iz 12 vprašanj odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa ter vprašanj z mersko lestvico.
- Opazovalni list za spremljanje razvijanja fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami.
- Izdelani didaktični pripomočki za razvijanje fine motorike iz papirja, tekstila in EVA pene.
6 Spremenljivke
Vprašalnik namenjen strokovnim delavcem, s katerim smo ugotavljali, katere materiale strokovni delavci v vrtcu ponudijo za razvijanje fine motorike, pogostost izvajanja dejavnosti za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami. Namen vprašalnika je bil ugotoviti stopnjo pomembnosti rabe materialov, dejavnosti ter prilagoditev in metod dela za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami. Namen je bil izvedeti ali strokovni delavci v vrtcu izvajajo finomotorične dejavnosti pri otrocih s posebnimi potrebami na enak način kot pri otrocih brez posebnih potreb.
Opazovalni list, s katerim smo opazovali razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami s pomočjo didaktičnih pripomočkov iz papirja, tekstila in EVA pene. Ocenjevali smo začetno in končno stanje finomotoričnih sposobnosti otrok s posebnimi potrebami, njihovo motivacijo, metode dela in prilagoditve.
Zbiranje in obdelava podatkov
- Vprašalnik – kvantitativni raziskovalni pripomoček.
- Opazovanje in dokumentiranje dejavnosti za razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami preko aktivnega učenja z didaktičnimi pripomočki iz papirja, tekstila in EVA pene.
- Z anketnim vprašalnikom pridobljene podatke smo obdelali s programom za delo s preglednicami – Microsoft Excel.
1.4 PREGLED OSTALIH POGLAVIJ
V diplomskem delu obravnavamo razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami s pomočjo različnih materialov, zato v nadaljevanju sledi drugo poglavje, kjer je opisan finomotorični razvoj otrok in cilji Kurikuluma za vrtce (1999), kjer zasledimo cilje, ki se osredinjajo na razvoj fine motorike.
V tretjem poglavju so opisani otroci s posebnimi potrebami, načela in cilji vzgoje otrok s posebnimi potrebami. Predstavljene so ustrezne prilagoditve vzgojno-izobraževalnega dela, dodatna strokovna pomoč in vloga odraslih pri delu z otroki s posebnimi potrebami.
Sledi četrto poglavje, kjer je opisano izkustveno in aktivno učenje v povezavi s tehničnimi dejavnostmi in materiali. Opisani so cilji iz Kurikuluma za vrtce (1999), ki se navezujejo na
7
tehnično vzgojo. Sledi predstavitev materialov (papir, tekstil, EVA pena) in tehnični opis lastnosti.
V petem poglavju, v empiričnem delu, so predstavljeni rezultati vprašalnika. Zatem sledi opis in predstavitev didaktičnih pripomočkov za razvijanje fine motorike. V nadaljevanju so predstavljene finomotorične dejavnosti, analiza in vrednotenje začetnega ter končnega stanja finomotoričnih spretnosti otrok s posebnimi potrebami.
Šesto poglavje zajema diskusijo, kjer je predstavljeno doseganje ciljev in preverjanje hipotez.
Sledi zaključek v sedmem poglavju s ključnimi ugotovitvami o vplivu materialov na razvijanje fine motorike pri otrocih s posebnimi potrebami.
8