6.1 RAZISKOVALNA METODA
V raziskavi smo uporabili evalvacijski raziskovalni pristop, in sicer deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja.
6.2 RAZISKOVALNI VZOREC
Raziskava je bila izvedena na naključno izbrani slovenski osnovni šoli, vzorec v raziskavo vključenih učencev pa je bil namenski. V raziskavi je sodelovala učiteljica angleščine, ki je na naključno izbrani osnovni šoli poučevala v petem razredu. Po njenem priporočilu smo v raziskavo vključili devet učencev in učenk petega razreda osnovne šole, ki so imeli težave z usvajanjem zmožnosti branja in pisanja v angleščini. Vsi izbrani učenci so se angleščine v šoli učili že drugo leto zapored, torej od začetka četrtega razreda naprej.
Ker smo v raziskavo vključili le devet učencev petega razreda, ki imajo težave z branjem in s pisanjem v angleščini, izsledkov raziskave ne moremo posplošiti na osnovno množico. Vse ugotovitve, ki se nanašajo na učence petega razreda, ki imajo težave z branjem in s pisanjem v angleščini, se dejanjsko nanašajo le na naš vzorec devetih učencev.
6.3 OPIS INSTRUMENTOV ZA ZBIRANJE PODATKOV
Podatke smo zbrali z uporabo naslednjih instrumentov:
začetni polstrukturirani intervju z učiteljico angleščine:
oblikovali smo ga z namenom, da bi pridobili začetne podatke, potrebne za načrtovanje izvedbe pouka branja in pisanja v angleščini po glasovni metodi. Sestavljen je iz treh sklopov vprašanj. Prvi sklop se nanaša na učiteljičin pristop k poučevanju branja in pisanja v angleščini, drugi sklop na njeno mnenje o motiviranosti učencev za branje in pisanje v angleščini, tretji sklop pa se nanaša na težave, ki jih imajo učenci z branjem in s pisanjem v angleščini. Odgovori na vprašanja so bili za to raziskavo ključnega pomena, vendar smo dopuščali možnost, da tudi učiteljica sama izpostavi to, kar se ji zdi v skladu s temo pogovora pomembno.
28
Zaključni polstrukturirani intervju z učiteljico angleščine:
oblikovali smo ga z namenom, da bi zagotovili triangulacijo raziskave. Sestavljen je iz dveh sklopov vprašanj. Prvi sklop se nanaša na učieljičina opažanja napredka učencev v branju in pisanju v angleščini, drugi sklop na njena opažanja sprememb v motiviranosti učencev za branje in pisanje v angleščini.
Odgovori na vprašanja so bili za to raziskavo ključnega pomena, vendar smo dopuščali možnost, da učiteljica še sama izpostavi to, kar se ji v skladu s temo pogovora zdi pomembno.
Začetni polstrukturirani intervju s posameznim učencem, udeleženim v raziskavo:
oblikovali smo ga z namenom, da bi ugotovili bralno razumevanje učencev ter nijhovo mnenje o lastnem branju in pisanju v angleščini. Sestavljen je iz treh sklopov vprašanj. Prvi sklop se nanaša na učenčevo razumevanje prebranega, drugi sklop na njegovo motiviranost za branje in pisanje v angleščini, tretji sklop pa se nanaša na njegove težave z branjem in s pisanjem v angleščini. Odgovori na vprašanja so bili za to raziskavo ključnega pomena, vendar smo dopuščali možnost, da posamezen učenec še sam izpostavi to, kar se mu v skladu s temo pogovora zdi pomembno.
Zaključni polstrukturirani intervju s posameznim učencem, udeleženim v raziskavo: mnenje o učinkovitosti glasovnega pristopa k poučevanju branja in pisanja v angleščini, tretji sklop vprašanj pa se nanaša na njegovo motiviranost za branje in pisanje v angleščini. branja in pisanja v angleščini po glasovni metodi. Ugotoviti smo hoteli tudi njihov napredek po izvedbi pouka branja in pisanja v angleščini po glasovni metodi. Gre za 450 besed dolgo
29
angleško besedilo, ki vsebuje najpomembnejše oblike zapisa angleških glasov. Predtest in potest so učenci opravili tako, da so po nareku napisali del tega besedila (prvih 136 besed), nato pa smo vsakega učenca posebej zvočno posneli ob glasnem branju celotnega teksta (450 besed).
6.4 OPIS POTEKA RAZISKAVE
Raziskavo smo izvedli spomladi 2016, ko se je že jasno videlo, kateri učenci takratnega petega razreda osnovne šole so imeli težave z usvajanjem zmožnosti branja in pisanja v angleščini.
Januarja 2016 smo se sestali z učiteljico, ki uči angleščino v petem razredu osnovne šole. Predstavili smo ji namen in predvideni potek raziskave ter z njo opravili začetni polstrukturirani intervju. Od nje smo pridobili tudi podatke o učencih petega razreda, ki imajo težave z usvajanjem zmožnosti branja in pisanja v angleščini.
Izbrane učence in njihove starše smo pisno obvestili o namenu in predvidenem poteku raziskave. Od staršev smo pridobili soglasja za vključenost njihovih otrok v raziskavo, z učenci pa smo se dogovorili za urnik izvajanja učnih ur branja in pisanja v angleščini.
V začetku februarja 2016 smo z učenci opravili predtest in začetni polstrukturirani intervju.
Od konca februarja (začeli smo po šolskih zimskih počitnicah) do konca maja 2016 smo dvakrat tedensko v času podaljšanega bivanja poučevali branje in pisanje v angleščini s sistematičnim glasovnim pristopom. Izvedli smo štiriindvajset učnih ur, dve sicer predvideni učni uri sta odpadli – ena zaradi športnega dne, druga pa zaradi izbirnega izleta na Dunaj, katerega se je udeležila večina učencev, vključenih v raziskavo. Učne ure smo načrtovali sproti, glede na napredek učencev. Oblikovali smo jih na podlagi delovnega zvezka in priročnika k delovnemu zvezku za razvijanje opismenjevanja v angleščini kot tujem jeziku Sounds and Letters (2011a in 2011b) ter s pomočjo drugih učnih gradiv.
V začetku junija 2016 smo z učenci opravili potest in zaključni polstrukturirani intervju. Zaključni polstrukturirani intervju smo opravili tudi z učiteljico angleščine.
6.5 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
Pridobljene podatke smo analizirali tako, da smo zvočne posnetke začetnega in zaključnega polstrukturiranega intervjuja z učiteljico angleščine ter začetnih in zaključnih polstrukturiranih intervjujev z učenci, udeleženimi v
30
raziskavo, prepisali v parafrazirani obliki. Določili smo kodirne enote in izvedli kodiranje. Oblikovali smo kategorije in jih analizirali.
Predteste in poteste učencev smo ovrednotili tako, da smo prešteli pravilno zapisane ter pravilno izgovorjene besede v predtestu in potestu. Število pravilno zapisanih in izgovorjenih besed v predtestu smo primerjali s številom pravilno zapisanih in izgovorjenih besed v potestu posameznega učenca.
Napredke učencev smo primerjali med sabo glede na to, kolikokrat se je posamezni učenec udeležil pouka branja in pisanja s sistematičnim glasovnim pristopom. Poleg tega smo analizirali in primerjali izgovarjavo in zapis izbranih besed iz pred- in potesta. Analizo rezultatov smo interpretirali in evalvirali.
31 razdelili v dva vsebinska sklopa, in sicer: (7.1) motiviranost učencev petega razreda osnovne šole, ki imajo težave z branjem in s pisanjem v angleščini, za branje in pisanje v angleščini kot tujem jeziku in (7.2) učinkovitost sistematičnih glasovnih pristopov k poučevanju branja in pisanja v angleščini kot tujem jeziku za učence petega razreda osnovne šole, ki imajo težave z branjem in s pisanjem v tem jeziku.
7.1 MOTIVIRANOST UČENCEV PETEGA RAZREDA OSNOVNE ŠOLE, KI IMAJO TEŽAVE Z BRANJEM IN S PISANJEM V ANGLEŠČINI, ZA UČENJE
BRANJA IN PISANJA V ANGLEŠČINI KOT TUJEM JEZIKU
Prvo raziskovalno vprašanje se nanaša na motiviranost učencev petega razreda osnovne šole, ki imajo težave z branjem in s pisanjem v angleščini, za učenje branja in pisanja v angleščini kot tujem jeziku.
Na začetku raziskave smo z vsemi devetimi učenci, ki so bili identificirani kot učenci s težavami pri usvajanju branja in pisanja v angleščini, opravili začetni intervju. Drugi sklop vprašanj, ki smo jih na intervjuju postavili učencem, se je nanašal na njihovo motiviranost za učenje branja in pisanja v angleščini.
Vprašali smo jih, če radi berejo in pišejo v angleščini, kaj radi berejo, ob katerih priložnostih pišejo ter zakaj se jim zdi pomembno, da bi se naučili dobro brati in pisati v angleščini. V nadaljevanju povzamemo, kaj so učenci odgovorili na posamezno vprašanje.
1.1. Ali rad bereš v angleščini? Zakaj da/ne?
Odgovori učencev so prikazani v Diagramu 1.