Table 11: Characteristics of Groups in Terms of Power in the Process of Forming the Natura 2000 Management Program
Spremenljivka Močni deležniki Srednje močni deležniki
Prevladujoči sektor Varstvo narave Varstvo narave Varstvo narave
V preglednici 11 vidimo, da se skupine institucij med seboj razlikujejo po percepciji moči in »realni« moči. V tretji skupini, ki je največja, so glede na moč v procesu oblikovanja PUN-a institucije, ki so šibke. Po tipu institucije prevladujejo ostale organizacije iz sektorja varstva narave. Njihova povprečna percepcija moči je 1,57 in povprečna »realna« moč 3,71.
Druga skupina, srednje močne institucije, je glede na moč v procesu oblikovanja PUN-a nekoliko močnejša. Po tipu institucij prevladujejo predvsem raziskovalno-izobraževalne organizacije, po sektorju pa sektor varstva narave. Njihova povprečna percepcija moči je 2,36 in povprečna »realna« moč 8,70. Najmanjša in najmočnejša skupina deležnikov glede na moč v procesu oblikovanja PUN-a je prva skupina, ki se imenuje močni deležniki s povprečno percepcijo moči 3,69 in povprečno »realno« močjo 16,5. V tej skupini so le štiri institucije, vse iz različnih tipov, zato so po tipu institucij enakovredno zastopane vladne in nevladne organizacije, javni zavod in ostale organizacije, vse iz sektorja varstva narave.
2.2.7 Konflikti v procesu oblikovanja PUN-a
Območje Nature 2000 je temeljni steber naravovarstvene politike EU za ohranjanje biotske raznovrstnosti (Bouwma in sod., 2010). Izvajanje ukrepov za doseganje ciljev Nature 2000 posredno ali neposredno vpliva na druge sektorske politike, povezane z gozdarstvom, kmetijstvom, ribištvom itd. (Sarvašova in sod., 2013), zato proces oblikovanja politik ohranjanja narave, kot je PUN, pogosto spremljajo konflikti, ki so posledica sodelovanja velikega števila deležnikov, ki prihajajo iz različnih institucij in sektorjev z različnimi pogledi in izkušnjami, povezanimi s politiko ohranjanja narave (Keulartz, 2009).
158
Da bi v procesu oblikovanja PUN-a zaznali nastale konfliktne situacije, smo deležnike s pomočjo intervjujev in anket (vprašanja odprtega tipa) spraševali o pojavu le–teh. Nadalje nas je zanimalo, katere teme konfliktov so bile zaznane (tip konflikta), kaj je bil razlog za nastanek konfliktne situacije, kdo so bili udeleženci v nastali konfliktni situaciji in kolikokrat so bili zaznani posamezni tipi konfliktov. V nadaljevanju smo zaznane konflikte v procesu oblikovanja PUN-a v analizi delili po sektorjih, iz katerih prihajajo deležniki (gozdarstvo, kmetijstvo, ribištvo in vodarstvo ter skupina ostalih deležnikov (kultura, infrastruktura, energetika itd.), in glede na vrsto konfliktov, kot jih opredeljuje metoda trikotnika (vsebinski, procesni in relacijski) (Walker in Daniels, 1997). Podatki so bili analizirani s pomočjo kvalitativne analize teksta v programu MAXQDA10 (VERBI GmbH: Berlin, Nemčija) v treh korakih. Prvi korak je bil priprava »kodirne knjige«, ki nam je bila v pomoč pri procesu kodiranja besedila. V tej fazi smo posameznim delom besedila pripisali pojme iz kodirne knjige in tako organizirali podatke. Drugi korak je bil identifikacija teme v kodiranem besedilu (npr. konflikt, tip konflikta, vrsta konflikta), v tretji fazi pa smo konstruirali tematsko mrežo, preko katere smo konceptualno povezali analizirane vsebine.
Zaradi zagotavljanja anonimnosti smo v rezultatih za intervjuvance uporabljali generične kode v obliki [ORG XY]. Te so naključne in niso povezane z nobenim od zaporedij, ki so bila uporabljena v delu. Rezultati analize so prikazani v preglednicah 12, 13, 14 in 15.
Nadalje smo podatke o udeležencih v zaznanih konfliktnih situacijah uporabili za analizo socialnih omrežij in kreiranje omrežja konfliktov. Ta postopek je podrobneje opisan v znanstvenem članku z naslovom »Stakeholders’ Social Network in the Participatory Process of Formulation of Natura 2000 Management Programme in Slovenia« (članek številka 4).
2.2.7.1 Zaznani konflikti v sektorju gozdarstva
Na podlagi odgovor deležnikov iz gozdarskega sektorja smo konflikte razdelili na dva glavna tipa konfliktov: različne interese in poglede deležnikov, povezane z gospodarjenjem z gozdom, ki so bili zaznani v večini primerov (86 %), in neopredeljene institucionalne vloge, ki so bile zaznane manj pogosto (14 %), kar je razvidno iz preglednice 12. Glede na vrsto konflikta so prevladovali vsebinski konflikti (62,5 %), sledijo procesni konflikti (25 %) ter relacijski konflikti (12,5 %).
159
Preglednica 12: Zaznani konflikti v sektorju gozdarstva Table 12: Detected Conflicts in the Forestry Sector
Tipi konfliktov Razlogi konfliktne situacije Vrsta konflikta Različni interesi in Podaljševanje mirnega obdobja (brez sečnje) Vsebinski
Količina odmrlega les Vsebinski
Nadomestila za omejitev pri gospodarjenju Vsebinski Omejevanje izvajanja aktivnosti lova Vsebinski Pomanjkanje informacij o velikosti mirnih con Procesni Neopredeljene
Med razlogi za nastanek tipa konflikta »različni interesi in pogledi deležnikov, povezani z gospodarjenjem z gozdom« je bilo izpostavljenih šest razlogov za nastanek konfliktne situacije. Prvi razlog, nestrinjanje z ukrepom omejevanja gradnje gozdnih prometnic na območjih Nature 2000, je glede na vrsto konflikta po metodi trikotnika vsebinski konflikt.
V tem konfliktu so sodelovali predstavniki DOPPS-ja, ZRSVN-ja, Zveze lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS), Gozdnega gospodarstva Bled d. o. o. (GG Bled) in ARSO-ja. Deležniki iz ZLGS-ja in ZGS-ja, ki so zaznali ta konflikt, so mnenja, da omejevanje odpiranja gozdov z gozdnimi prometnicami ni sprejemljivo na območjih, kjer teh ni dovolj, so pa nujne za normalno gospodarjenje z gozdovi. Svoje mnenje so utemeljili z dejstvom, da gozdne prometnice odpirajo znatno večje površine gozdov tudi zunaj mirnih con. Nadalje so deležniki iz ZLGS-ja utemeljevali, da ukrep pomeni tudi omejevanje lastninske pravice zasebnih lastnikov gozdov, ker občutno omejuje ali celo onemogoča gospodarjenje s sicer mnogonamenskimi gozdovi, v katerih je poudarjena tudi proizvodna funkcija. Predstavnik ORG 1: »Če ni dane možnosti za gradnjo gozdnih prometnic, to posledično pomeni nezmožnost gospodarjenja in povsem normalno je, da zasebni lastniki gozdov zahtevajo odškodnino.« In: »Tema konflikta je bila odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami in tehnologija gradnje, razlog konflikta pa nepoznavanje tehnologije gradnje gozdnih prometnic s strani institucij, ki so soglasodajalci.«
Drugi razlog za nastanek konflikta je bil po mnenju anketirancev tudi podaljšanje mirnega obdobja negospodarjenja z gozdom (s treh mesecev na pol leta) od 1. decembra do 30. junija v radiju nekaj sto metrov okoli gnezdišč, rastišč in zimovališč. V tem času je potrebno zagotoviti mir, kar pomeni prekinitev vseh gozdnogospodarskih, gozdnogojitvenih in varstvenih del v gozdovih. Ta razlog konflikta je glede na vrsto konflikta po metodi trikotnika vsebinski konflikt. V tem konfliktu so sodelovali predstavniki GG-ja Bled, Gozdnega gospodarstva Postojna d. o. o. (GG Postojna), ZRSVN-ja, ZLGS-ja, ZGS-ja, MOP-a, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG). Predstavnik ORG 1 ga je opisal takole: »Varstvena doba miru je skoraj za 100 % podaljšana, kar ni v skladu s Pravilnikom
160
o varstvu gozdov in našimi načrti. Potrebna je uskladitev.« Ta konflikt so zaznali tudi drugi deležniki, ki so se udeležili delavnic, niso pa sodelovali v konfliktu, npr. predstavnik ORG 2: »Čeprav sami nismo sodelovali v konfliktni situaciji, smo na delavnici zaznali konflikt, ki je bil povezan s podaljševanjem časovne omejitve sečnje v okolici gnezd zavarovanih vrst.«
V povezavi s podaljšanjem mirnega obdobja so kot tretji razlog za nastanek konflikta anketiranci izpostavili tudi pomanjkanje informacij o velikosti mirnih con, kar je glede na vrsto konflikta po metodi trikotnika procesni konflikt. V tem konfliktu so sodelovali predstavniki MOP-a, DOPPS-ja, ZRSVN-ja, ZGS-ja. Predstavnik ORG 3 je kot razlog konflikta navedel: »Konflikt je nastal kot problem glede conacije in interpretacije ter velikosti mirnih con za posamezne vrste, ki posledično omejujejo delo v gozdu.« Podrobneje pa sta konflikt opisala predstavnika ORG 1. Prvi je povedal: »Nerazumevanje in nepoznavanje izvedenih ukrepov ohranjanja in izboljševanja življenjskega okolja za koconoge kure s strani pripravljavcev PUN-a. Pavšalno in ne konkretno navajanje con, kjer so ptice.« Drugi predstavnik ORG 1 pa je povedal: »Za znatno število vrst oziroma habitatnih tipov v območjih Nature 2000 niso prikazane njihove cone ali so te zelo ohlapne, na primer obsegajo celo območje. Te varstvene ukrepe se vključuje v GGN in pri velikih površinah ti ukrepi zajamejo veliko število zasebnih lastnikov.«
Četrti razlog za nastanek konflikta je bil povezan tudi z ukrepom, ki predpisuje puščanje večje količine odmrle biomase v gozdu za ohranjanje oziroma povečanje habitata rogača, saj njegove ličinke kar nekaj let preživijo v trohnečem lesu listavcev. Z odstranjevanjem trohnečega lesa listavcev iz gozda se posledično zmanjšuje tudi razmnoževalni habitat rogača. Puščanje odmrle biomase, ki jo zasebni lastniki gozdov uporabljajo med drugim tudi kot les za kurjavo, predstavlja zanje izpad dohodka. Glede na vrsto konflikta po metodi trikotnika je to vsebinski konflikt. V tem konfliktu so sodelovali predstavniki DOPPS-ja, ZGS-ja in ZRSVN-ja. Predstavnik ORG 1: »Zahtevana količina odmrlega lesa za ohranjanje narave se razlikuje od količine odmrlega lesa, ki jo predpisuje Pravilnik o varstvu gozdov in je po našem mnenju previsoka. Ukrepa, ki predvideva 3 % deleža ustrezne odmrle lesne mase listavcev, naša veljavna zakonodaja ne predvideva. Nič ne govori o odmrli biomasi listavcev ali iglavcev, ampak samo o skupni količini. Iz zapisanega tudi ni jasno, kaj pomeni izraz 'ustrezne'. Seveda je v zasebnih gozdovih realizacija predvidenega ukrepa možna le, če bodo zagotovljena finančna sredstva za nadomestilo izpada dohodka.«
Peti razlog za nastanek konflikta se je nanašal na nadomestila, povezana z omejevanjem lastnikov in upravljavcev pri gospodarjenju z gozdovi. Ta konflikt je glede na vrsto konflikta po metodi trikotnika vsebinski konflikt. V tem konfliktu so sodelovali predstavniki GG-ja Bled, ZRSVN-ja, ZLGS-ja, ZGS-ja in KGZS-ja. Po mnenju deležnikov je potrebno ukrepe, ki pomenijo omejitev gospodarjenja z gozdom, finančno ovrednotiti in zanje zagotoviti ustrezno finančno nadomestilo ali odkupiti gozd. Predstavnik ORG 1: »ZGS ne more ukrepov, ki omejujejo zasebne lastnike gozdov, vnesti v gozdnogospodarski načrt brez njihovega predhodnega soglasja. Z zasebnimi lastniki gozdov bi se lažje dogovorili, če bi
161
bila zagotovljena finančna nadomestila za te namene.« Konflikt je zaznal tudi predstavnik ORG 4: »… izpostavljena je bila na delavnici problematika v zvezi s financiranjem ukrepov v zasebnih gozdovih ter obseg omejitev, ki sledijo določenim ukrepom.«
Kot zadnji razlog za nastanek konfliktov, ki je bil med deležniki zaznan znotraj tipa konfliktov »različni interesi in pogledi deležnikov, povezani z gospodarjenjem z gozdom«, je povezan s časovnim omejevanjem izvajanja aktivnosti lova na ptice, kjer je prišlo do konflikta med DOPPS-jem in ZGS-jem. Ta konflikt je glede na vrsto konflikta po metodi trikotnika vsebinski konflikt. V tem konfliktu so sodelovali predstavniki DOPPS-ja, ZRSVN-ja, ZGS-ja in Lovske zveze Slovenije (LZS). Direktiva o pticah sicer v celoti priznava legitimnost lova na prostoživeče ptice kot obliko trajnostne rabe, vendar obstajajo precejšnja nesoglasja in spori glede različnega razlaganja navedenih zahtev Direktive med lovskimi organizacijami na eni strani in organizacijami za ohranjanje narave na drugi strani.
DOPPS je želel omejevati lov na ptice. Predstavnik ORG 5: »V zvezi z lovom na ptice je najbolje določiti posamezna območja, kjer se lova na ptice ne izvaja. Popolnoma nesmiselno je omejevati lov le na posamezne dni v tednu, saj pticam to ne koristi. Ptice si lahko zapomnijo, kje so mirne cone, ne pa, kateri so dnevi v tednu.« Temu so nasprotovali predstavniki ORG 1, kjer so kot razlog konflikta navedli: »… razlog konflikta je bil nestrinjanje glede varstvenih ciljev in ukrepov za posamezne vrste ptic. Poskušalo se je omejevati lov na ptice.« Oziroma: »Tema konflikta je bila prepoved izvajanja lova zaradi nerazumevanja in nepoznavanja izvedenih ukrepov ohranjanja in izboljševanja življenjskega okolja za koconoge kure.«
Drugi tip konflikta znotraj gozdarskega sektorja je bil povezan z neopredeljenimi institucionalnimi vlogami. Razloga za nastanek tega tipa konflikta sta bila dva. Prvi je povezan z nalaganjem nalog in izvajanjem ukrepov v gozdarskemu sektorju, kjer se po mnenju ZGS-ja ZRSVN-ja z naravovarstvenimi smernicami preveč posega v avtonomijo načrtovanja gozdnogospodarskih načrtov ZGS-ja. Ta konflikt je glede na vrsto konflikta po metodi trikotnika procesni konflikt. V tem konfliktu so sodelovali predstavniki ZRSVN-ja, ZGS-ja in MOP-a. To je potrjeno iz odgovorov predstavnikov ORG 1: »Postavlja se vprašanje, kdo je tisti, ki diktira gospodarjenje z gozdovi v Naturi 2000?« Navedli so tudi:
»Prihaja do prenosa določenih nalog na druge institucije brez posvetovanja,… ZRSVN diktira določene naloge drugim.« In še: »Pri večini ukrepov, vezanih na gozd, je navedeno, da je izvajalec teh ukrepov ZGS. ZGS pa le načrtuje izvajanje ukrepov, sama izvedba pa je stvar zasebnih lastnikov gozdov in upraviteljev.« In: »Zahtevki v PUN-u so neusklajeni s konceptom gospodarjenja z gozdovi pri nas ter z dejanskimi možnostmi ZGS-ja. Na več mestih je ZGS zadolžen za izvajanje določenih ukrepov – in to takšne narave, ki jih brez sodelovanja lastnikov gozdov ne more realizirati.«
Drugi razlog za drugi tip konflikta je povezan z dajanjem prednosti nekaterim deležnikom pred drugimi in je glede na vrsto konflikta po metodi trikotnika relacijski konflikt. V tem
162
konfliktu so sodelovali predstavniki ZRSVN-ja, ZGS-ja, MOP-a, MKGP-ja in DOPPS-ja.
Favoriziranje nekaterih deležnikov pred drugimi lahko povzroči težave v procesu oblikovanja PUN-a in izniči pomen participacije. Predstavnik ORG 1: »… nedopusten je način odločanja na ZRSVN-ju in MOP-u na podlagi mnenja nevladnih organizacij (DOPPS), da upošteva brez izvedbe kritične presoje mnenja nevladne organizacije, ki ima upravičeno lahko pristransko mnenje v korist varstva ptic.« In: »ZRSVN ni upošteval pripomb ZGS-ja, kadar so bile v nasprotju z mnenji DOPPS-ja. Nikoli. Popolna povezanost ZRSVN-ja in DOPPS-ja je več kot očitna.« In: »Nepripravljenost na sodelovanje, prepričanje MOP-a in ZRSVN-ja v lasten prav.« Ter: »V usklajevanju končnega izdelka smo svoje pripombe lahko uveljavili šele s problematiziranjem izdaje pozitivnega mnenja naše institucije na PUN.«
2.2.7.2 Zaznani konflikti v sektorju kmetijstva
Na podlagi odgovorov deležnikov iz kmetijskega sektorja smo konflikte razdelili na tri glavne tipe konfliktov: »različni interesi in pogledi deležnikov, povezani s kmetovanjem«,
»zakonodaja« in »komunikacija«, kot to prikazuje preglednica 13. Najpogostejši tip konflikta v kmetijskem sektorju, ki je bil zaznan v večini primerov (54 %) v procesu oblikovanja PUN-a, je bil povezan z različnimi interesi in pogledi deležnikov, povezanimi s kmetovanjem, nato z enakim deležem sledita preostala tipa konfliktov (23 %). Glede na vrsto konflikta so bili vsebinski in procesni konflikti zaznani v enakem deležu (50 %).
Preglednica 13: Zaznani konflikti v sektorju kmetijstva Table 13: Detected Conflicts in the Agricultural Sector
Med razlogi nastanka tipa konflikta »različni interesi in pogledi deležnikov, povezani s kmetovanjem« sta bila izpostavljena dva razloga. Prvi razlog je povezan s pozno košnjo in je glede na vrsto konflikta po metodi trikotnika vsebinski konflikt. V tem konfliktu so sodelovali predstavniki KGZS-ja, ZRSVN-ja, KP-ja Goričko, ZRC-ja SAZU, DOPPS-ja in CKFF-ja. Po mnenju KGZS-ja vsakršno omejevanje košnje po cvetenju trav pomeni omejevanje kmetijske dejavnosti zaradi prehranske vrednosti krme, predstavnik ORG 6:
»…kmetje vidijo težavo pri zahtevanih poznejših datumih košnje. Pozna košnja pomeni slabo kakovost krme za živali, nesprejemljiv pa je tudi isti datum za vsa območja.« Delno se s pripombo predstavnika ORG 6 strinja tudi predstavnik ORG 7: »Ukrep pozne košnje učinkuje povsem različno v različnih predelih Slovenije, saj je razvoj vegetacije v nekaterih predelih veliko hitrejši kot nekje drugje. Posledice ukrepa pozne košnje so zato spreminjanje
Tipi konfliktov Razlogi konfliktne situacije Vrsta konflikta Različni interesi in pogledi
deležnikov, povezani s kmetovanjem (54 %)
Pozna košnja Vsebinski
Višina kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil Vsebinski Zakonodaja (23 %) Neusklajena medsektorska zakonodaja Procesni Komunikacija (23 %) Neupoštevanje mnenj in predlogov Procesni
163
vrstne sestave travnikov in košnja sena, ki ni uporabna za krmo živali. Pavšalna določitev ukrepa je popolnoma neprimerna.« Dodatno pa predstavnik ORG 6 opozarja: »Zavedati se je potrebno, da imajo kmetje veliko zemljišč v najemu. Če ne bodo smeli kositi, bodo ta zemljišča prenehali obdelovati in bodo podvržena zaraščanju, s čimer se bo spremenila struktura, lastnosti in raba habitata.« Drugi razlog je povezan z višino kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil (KOPOP), ki je po mnenju nevladne organizacije (DOPPS) prenizka in tako destimulativna za kmete, da bi se odločevali za KOPOP ukrepe, s katerimi bi varovali traviščne habitate in vrste, ki na njih živijo. Z njihovim mnenjem se strinja tudi predstavnik ORG 6: »Zaradi nizkega izplačila sredstev za izvajanje ukrepov Nature 2000 lastniki teh zemljišč niso bili zainteresirani za njihovo izvajanje v prejšnjem obdobju Programa razvoja podeželja.« Razlog konflikta je glede na vrsto konflikta po metodi trikotnika vsebinski konflikt. V tem konfliktu so sodelovali predstavniki ARSKTRP-ja, MKGP-ja, občine, KGZS-ja, DOPPS-ja in SKZG-ja.
Drugi tip konfliktov je bil povezan z zakonodajo. Kot razlog so anketiranci navedli neusklajeno medsektorsko zakonodajo, zato je konflikt glede na vrsto konflikta po metodi trikotnika procesni konflikt. V tem konfliktu so sodelovali predstavniki ARSTKRP-ja, KGZS-ja, MKGP-ja, ZRSVN-ja, MOP-a, DOPPS-ja, KP-ja Ljubljansko barje in SKZG-ja.
Zakonodaja, ki določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti, in cilji kmetijske politike in kmetijske zakonodaje so kontradiktorni. To je razvidno iz odgovora predstavnika ORG 4:
»Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da je potrebno obdelovati kmetijska zemljišča kot skrben gospodar, Zakon o varstvu narave in Uredba o Krajinskem parku Barje pa za ista zemljišča določata, da je potrebno ohranjati avtohtone rastlinske vrste in mozaičnost krajine in je obdelava kmetijskih zemljišč zato omejena.« In še odgovor predstavnika ORG 3:
»Problem je izvedljivost ukrepov kmetijske politike zaradi kontradiktornosti posameznih ukrepov z varstvom narave.«
Tretji tip konfliktov se je nanašal na slabo komunikacijo med deležniki. Kot razlog za nastanek konflikta je bilo največkrat navedeno, da je prišlo do neupoštevanja mnenj in predlogov ostalih deležnikov, kar nakazuje, da komunikacija med javnopolitičnimi deležniki ni bila uspešna in je povzročala konflikte. Glede na vrsto konflikta po metodi trikotnika gre tu za procesni konflikt. V tem konfliktu so sodelovali predstavniki ZRSVN-ja, MOP-a in KGZS-ja. To potrjujejo odgovori predstavnika ORG 6: »Nekateri ukrepi so neustrezni ali nedorečeni tudi zaradi slabšega sodelovanja med sektorji, saj naravovarstveniki včasih brez nujnega sodelovanja s kmetijskim sektorjem določijo ukrepe in odločijo o strokovnem področju, ki se navezuje na kmetijstvo.« In še odgovor drugega predstavnika ORG 6: »…
prišlo je do neupoštevanja vseh zornih kotov in deležnikov v procesu oblikovanja PUN-a.«
Ter: »S strani MOP-a in ZRSVN-ja so se upoštevala priporočila iz tujine brez poznavanja domačih razmer in posvetovanja o le-teh z drugimi deležniki.«
164
2.2.7.3 Zaznani konflikti v sektorju ribištva in vodarstva
V sektorju ribištva in vodarstva smo zaznane konflikte razdelili na tri glavne tipe konfliktov:
»zakonodaja«, »komunikacija« in »različni pogledi in interesi deležnikov«, kot to prikazuje preglednica 14. Najpogostejši tip konflikta v sektorju ribištva in vodarstva je bil povezan z zakonodajo in je bil zaznan v 46 %, sledil je tip konflikta, povezan s komunikacijo, ki so ga anketiranci zaznali v 36 %, na zadnjem mestu pa so konflikti, povezani z različnimi interesi in pogledi deležnikov, ki so jih anketiranci zaznali v 18 % primerov. Glede na vrsto konflikta so prevladovali procesni konflikti (66,67 %), medtem ko so bili vsebinski konflikti v sektorju ribištva in vodarstva zaznani v 33,33 %.
Preglednica 14: Zaznani konflikti v sektorju ribištva in vodarstva Table 14: Detected Conflicts in the Fisheries and Water Sector
Rabo rek in obrečnega prostora ureja več direktiv EU in načrtovalnih dokumentov s področja ribištva, kot so na primer Poplavna direktiva (Direktiva 2007/60/ES ..., 2007), Vodna direktiva (Direktiva 2000/60/ES ..., 2000), Direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (Direktiva 2009/28/ES ..., 2009), Program upravljanja rib v celinskih vodah RS za obdobje do leta 2021 (Program upravljanja rib …, 2012), ribiško-gojitveni načrti itd., zato ne preseneča, da prihaja do konfliktov zaradi neusklajenosti medsektorske zakonodaje. Glede na vrsto konflikta po metodi trikotnika je zaznan konflikt procesni. V tem konfliktu so sodelovali predstavniki CKFF-ja, ZRSVN-ja, ARSO-ja, IzVRS-a, MOP-a, ZZRS-ja in Holdinga Slovenskih elektrarn. Na to neusklajenost je opozoril predstavnik ORG
Rabo rek in obrečnega prostora ureja več direktiv EU in načrtovalnih dokumentov s področja ribištva, kot so na primer Poplavna direktiva (Direktiva 2007/60/ES ..., 2007), Vodna direktiva (Direktiva 2000/60/ES ..., 2000), Direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (Direktiva 2009/28/ES ..., 2009), Program upravljanja rib v celinskih vodah RS za obdobje do leta 2021 (Program upravljanja rib …, 2012), ribiško-gojitveni načrti itd., zato ne preseneča, da prihaja do konfliktov zaradi neusklajenosti medsektorske zakonodaje. Glede na vrsto konflikta po metodi trikotnika je zaznan konflikt procesni. V tem konfliktu so sodelovali predstavniki CKFF-ja, ZRSVN-ja, ARSO-ja, IzVRS-a, MOP-a, ZZRS-ja in Holdinga Slovenskih elektrarn. Na to neusklajenost je opozoril predstavnik ORG