Vpliv deležnikov na proces oblikovanja PUN-a

Deležniki, ki so bili prisotni na delavnicah, so lahko s svojim aktivnim sodelovanjem prispevali k sooblikovanju PUN-a, zato smo jih v anketnem vprašalniku prosili, da na lestvici od 1 – enkrat do 5 – zelo pogosto ocenijo, kako pogosto so sodelovali na delavnicah s

146

pripombami, predlogi, komentarji, vprašanji ipd. Večina anketirancev (75,8 %) je odgovorila, da niso aktivno sodelovali v procesu oblikovanja PUN-a s pripombami, predlogi, komentarji, vprašanji ipd., 35,5 % anketirancev je sodelovalo le občasno, nadaljnjih 21,8 % anketirancev je sodelovalo redko, 18,5 % anketirancev pa le enkrat. Pogosto jih je sodelovalo 16,1 %. Skoraj nihče izmed anketirancev (8,1 %) ni odgovoril, da je sodeloval zelo pogosto (Slika 4).

Slika 4: Pogostost sodelovanja deležnikov na delavnicah v procesu oblikovanja Programa upravljanja območij Natura 2000

Figure 4: The Frequency of Stakeholder Participation in Workshops in the Process of Forming the Natura 2000 Management Program

Ker je ocena zadovoljstva s participacijo v procesu oziroma participativnimi kazalniki lahko odvisna od tega, kako pogosto deležniki sodelujejo v procesu oblikovanja, so nas zanimale razlike v povprečnih ocenah posameznih kazalnikov glede na pogostost sodelovanja deležnika s komentarji, pripombami in predlogi na delavnicah med tistimi, ki so pogosteje sodelovali, in tistimi, ki so sodelovali občasno. Anketirance smo razdelili v dve skupini (Preglednica 6), in sicer v skupino »občasno«, v katero smo uvrstili anketirance, ki so s svojimi komentarji, predlogi in pripombami sodelovali enkrat, redko in občasno, in v skupino »pogosto«, v katero smo uvrstili anketirance, ki so s svojimi komentarji, predlogi in pripombami sodelovali pogosto in zelo pogosto.

18,5 % 21,8 %

35,5 % 16,1 %

8,1 %

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 %

Enkrat Redko Občasno Pogosto Zelo pogosto

147

Preglednica 6: Delitev deležnikov v skupine po pogostosti sodelovanja v procesu oblikovanja Programa upravljanja območij Natura 2000

Table 6: The Division of Stakeholders Into Groups According to the Frequency of Cooperation in the Process of Forming the Natura 2000 Management Program

Sodelovanje Odstotek (%)

Občasno 75,8

Pogosto 24,2

Tako je v skupino občasno uvrščeno 75,8 % anketirancev in v skupino pogosto 24,2 %. S pomočjo Man-Whitneyjevega U testa smo ugotovili, da ne obstajajo statistično značilne razlike v povprečnih ocenah posameznih kazalnikov participacije v procesu.

Poleg pogostosti sodelovanja na delavnicah v procesu oblikovanja PUN-a s pripombami, predlogi, komentarji, vprašanji ipd. smo anketirance prosili, da ocenijo vpliv podanih pripomb, predlogov in komentarjev na proces oblikovanja PUN-a. Anketiranci so ocenili percipiran vpliv institucij, v katerih so bili zaposleni v času trajanja PUN-a, na proces oblikovanja PUN-a na petstopenjski Likertovi lestvici (1 – brez vpliva do 5 – zelo velik vpliv). Povprečna ocena percipiranega vpliva institucij znaša 2,97. Kot je razvidno tudi s slike 5, večina anketirancev (32,2 %) percipira, da imajo njihove institucije srednji vpliv pri procesu oblikovanja PUN-a. Skoraj tretjina, 30,3 % anketirancev, zaznava vpliv svojih institucij kot zelo velik ali pa velik. Le 9,0 % anketirancev meni, da je njihova institucija brez vpliva na proces oblikovanja PUN-a. Ostalih 28,4 % anketirancev vpliv svojih institucij ocenjuje kot majhen vpliv (Slika 5).

Slika 5: Percepcija vpliva institucij na oblikovanje Programa upravljanja območji Natura 2000

Figure 5: The Preceived Impact of Institutions on the Formation of the Natura 2000 Management Program

Iz preglednice 7 je razvidno, da imajo po oceni deležnikov največji vpliv državne institucije (povprečna ocena 3,19). Deležniki iz institucij paradržavne sfere ocenjujejo vpliv svojih institucij nekoliko slabše (povprečna ocena 2,65), najslabše pa ocenjujejo vpliv deležniki iz civilnodružbenih institucij (povprečna ocena 2,00).

9,0 %

28,4 % 32,2 % 17,5 %

12,8 %

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 %

Brez vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv Zelo velik vpliv

148

Preglednica 7: Ocena percepcije vpliva deležnikov v institucijah, ki so sodelovale v procesu Programa upravljanja območij Natura 2000 glede na družbeno sfero

Table 7: Ratings of the Perceived Institutional Influence on the Social Spheres that Participated in the Process of the Natura 2000 Management Program

Družbena sfera Povprečna ocena percipiranega vpliva institucij po družbeni sferi

Državne 3,19

Paradržavne 2,65

Civilnodružbene 2,00

S pomočjo neparametričnega Kruskal-Wallisovega testa smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike med povprečnimi vrednostmi med deležniki po družbeni sferi glede njihove percepcije vpliva na proces oblikovanja PUN-a tako med državnimi in paradržavnimi institucijami (χ² = 7,027, p = 0,008), kot tudi med državnimi in civilnodružbenimi institucijami (χ² = 21,912, p = 0,000) in paradržavnimi ter civilnodružbenimi institucijami (χ² = 4,950, p = 0,026). Nato smo s pomočjo Man-Whitneyjevega U testa (Preglednica 8) ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike med družbenimi sferami, in sicer med deležniki iz državne sfere in deležniki iz civilnodružbene sfere (U = 18,983, z = -4,017, p = 0,000), med deležniki iz državne sfere in deležniki iz paradržavne sfere (U = 2124,500, z = - 2,651, p = 0,008) in med deležniki iz civilnodružbene sfere in deležniki iz paradržavne sfere (U = 288,500, z = -2,225, p = 0,026).

Preglednica 8: Rezultati Mann-Whitneyjevega U testa: Ocena percepcije vpliva na končni izid Programa upravljanja območij Natura 2000 glede na družbeno sfero

Table 8: Results of Mann-Whitney U Test: Rating of the Perceived Impact on the Final Outcome of the Natura 2000 Management Program in Relation to the Social Sphere

Odvisna spremenljivka:

percipiran vpliv na končni izid oblikovanja PUN-a Neodvisna spremenljivka: družbena sfera

U z – vrednost p

Državni/paradržavni 2124,500 -2,651 0,008

Državni/civilnodružbeni 18,983 -4,017 0,000

Civilnodružbeni/paradržavni 288,500 -2,225 0,026

V procesu oblikovanja PUN-a so sodelovale različne institucije, ki so imele glede na institucionalne pristojnosti in interes različen vpliv na proces oblikovanja PUN-a. Njihov vpliv smo proučevali tako, da smo anketirane deležnike prosili, naj naštejejo deležnike (institucije), ki so imeli največji vpliv v procesu oblikovanja PUN-a. Ko so anketiranci našteli deležnike (institucije), ki so imeli po njihovem mnenju največji vpliv na proces oblikovanja PUN-a, smo jih prosili še, da na Likertovi lestvici (1 – brez vpliva do 5 – zelo velik vpliv) ocenijo vpliv naštetih deležnikov (institucij). Vsi anketiranci niso ocenili vpliva institucije, zato povprečnih vrednosti za občine, Agencije za okolje RS (ARSO) in Centra za kartografijo favne in flore (CKFF) ni bilo mogoče izračunati. Kot prikazuje preglednica 9, je ZRSVN največkrat omenjen kot deležnik z največjim vplivom na proces oblikovanja PUN-a. Sledita mu MOP in ZGS. Na četrtem mestu po številu omenjenosti so nevladne organizacije (NVO), med katerimi je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

149

(DOPPS) omenjeno v 61 % oziroma 25-krat. Najmanjkrat omenjeni so bili predstavniki iz skupine ostalih deležnikov, ki jo sestavljajo Ministrstvo za infrastrukturo (MI), Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Vodno gospodarstvo, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), Društvo lastnikov gozdov (DLG), lastniki zemljišč in lovske družine. Vsi so bili omenjeni le po enkrat. Najvišjo povprečno oceno vpliva (4,50) so anketirani deležniki pripisali KGZS-ju, IzVRS-u, Biotehniški fakulteti (BF) in deležnikom iz skupine ostalih institucij. Sledi jim ZGS s povprečno oceno 4,17. Šele na tretjem mestu je ZRSVN s povprečno oceno 3,79.

Najnižjo povprečno oceno (3,00) so dobili parki.

Preglednica 9: Deležniki (institucije) z največjim vplivom na proces oblikovanja Programa upravljanja območij Natura 2000

Table 9: Stakeholders (Institutions) With the Greatest Impact on the Process of Forming Natura 2000 Management Program

Institucija Število omenjenosti Povprečna ocena* Delež (%)

ZRSVN 151 3,79 34,1

MOP 68 3,60 15,5

ZGS 57 4,17 13,0

NVO 41 3,75 9,3

MKGP 29 3,67 6,6

KGZS 22 4,50 5,0

ZZRS 21 4,25 4,8

IzVRS 11 4,50 2,5

Občine 10 -- 2,3

Parki 9 3,00 2,1

BF 8 4,50 1,8

ARSO 5 -- 1,1

CKFF 2 -- 0,5

Ostalo 7 4,50 1,6

*Od 1 – brez vpliva do 5 – zelo velik vpliv; pri institucijah brez povprečne ocene le-ta ni bila podana.

Pomemben vpliv na sodelovanje institucij v procesu oblikovanja PUN-a ima tudi njihov interes za tovrstno sodelovanje. Anketiranci so ocenjevali interes svojih institucij za sodelovanje v procesu oblikovanja PUN-a na petstopenjski Likertovi lestvici (1 – brez interesa do 5 – zelo velik interes). Anketiranci so mnenja, da je bil interes institucij, v katerih so zaposleni, za sodelovanje v procesu oblikovanja PUN-a relativno velik (povprečna ocena 4,12). S slike 6 je razvidno, da so anketirani deležniki mnenja, da je interes njihove institucije za sodelovanje v procesu oblikovanja PUN-a zelo velik (36,5 %) oziroma velik (42,7 %). Le nekaj anketirancev (2,8 %) je mnenja, da je imela njihova institucija majhen interes za sodelovanje oziroma ni imela interesa za sodelovanje (0,5 %).

150

Slika 6: Interes institucij za sodelovanje v procesu oblikovanja Programa upravljanja območij Natura 2000 Figure 6: Interest of Institutions in Participating in the Process of Forming the Natura 2000 Management

Program