III. EMPIRIČNI DEL
2.3 METODOLOGIJA
2.3.2 OPIS VZORCA
Vzorec raziskave je bil namenski. Naš osnovni vzorec so predstavljali strokovni delavci (logopedi-surdopedagogi, specialni pedagogi, psihologi, fizioterapevti, delovni terapevti) in starši oz. skrbniki, ki smo jim posredovali anketo. Anketa se je širila po elektronski pošti in preko socialnega omrežja Facebook.
Odzvalo se je 141 anketirancev, kar predstavlja večji delež od zastavljenega (n = 70). Vzorec staršev predstavlja 39 anketirancev, vzorec strokovnih delavcev predstavljata 102 anketiranca.
V nadaljnji analizi smo upoštevali 141 anket, ki so bile v celoti izpolnjene.
Predstavljamo osnovne lastnosti vzorca obeh ciljnih skupin.
a) STARŠI OZ. SKRBNIKI Graf 1
Grafični prikaz frekvenčnih odstotkov vzorca glede na spol
Vzorec staršev večinoma predstavljajo ženske (87,2 %), moški so v vzorcu zastopani v manjšem deležu (12,8 %) (graf 1).
Graf 2
Grafični prikaz frekvenčnih odstotkov vzorca glede na starost
Anketirance smo razdelili v tri starostne kategorije tako, da je v vsaki kategoriji približno tretjina anketirancev. Največji delež staršev spada v starostno skupino 35 do 39 let (41,0 %),
87,2 % (34) 12.8 % (5)
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
ženski moški
33,3 % (13) 41,0 % (16) 25,6 % (10)
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
do 34 let 35 do 39 let 40 let in več
46
tretjina je mlajših, starih do 34 let (33,3 %), dobra četrtina je starih 40 let in več (25,6 %) (graf 2). Povprečna starost je 36,7 leta.
Graf 3
Grafični prikaz frekvenčnih odstotkov vzorca glede na starost otroka
Največji delež staršev ima otroke, stare nad 5 do 6 let (48,7 %), dobra četrtina staršev ima mlajše otroke, stare do 5 let (25,6 %), ali starejše otroke, stare 7 let in več (25,6 %) (graf 3).
Povprečna starost je 6 let.
Graf 4
Grafični prikaz frekvenčnih odstotkov vzorca glede na vključenost otroka v logopedsko obravnavo
Otroci dobre polovice staršev ne obiskujejo logopeda (51,3 %), medtem ko ostali logopeda obiskujejo (46,2 %) ali so z obravnavo že zaključili (2,6 %) (graf 4). Presenetil nas je rezultat, saj smo pričakovali, da bodo anketni vprašalnik izpolnili predvsem starši, ki imajo otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Predvidevamo, da je tematika zanimiva tudi za starše, ki se zavedajo pomembnosti govorno-jezikovnih obravnav in bi mogoče v prihodnosti uporabili TLR storitve.
Graf 5
Grafični prikaz frekvenčnih odstotkov vzorca glede na oddaljenost najbližjega logopeda-surdopedagoga
25,6 (10)
48,7 % (19) 25,6 % (10)
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
do 5 let nad 5 do 6 let 7 let in več
46,2 % (18) 51,3 % (20) 2,6 % (1)
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
da ne je zaključil z obravnavo
71,8 % (28) 28,2 % (11)
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
do 10 km do 50 km
47
Največji delež vzorca staršev je od najbližjega logopeda oddaljen do 10 km (71,8 %), dobra četrtina ima logopeda bolj oddaljenega, do 50 km (28,2 %). Iz deležev je razvidno, da imajo starši možnost obiska logopeda v bližini (graf 5). Iz tega lahko sklepamo, da TLR v primeru prevelike oddaljenosti strokovnjaka ne pride v poštev, saj je Slovenija dokaj majhna država, v kateri oddaljenost ni večja ovira.
b) STROKOVNI DELAVCI Graf 6
Grafični prikaz frekvenčnih odstotkov vzorca glede na spol
Vzorec strokovnih delavcev v največjem deležu predstavljajo ženske (95,1 %), moški so v vzorcu zastopani v manjšem deležu (4,9 %). Neuravnotežen vzorec po spolu je bilo pričakovati, saj so v Sloveniji logopedi-surdopedagogi skoraj v celoti ženskega spola. Tudi med ostalimi strokovnimi delavci je bilo anketirancev moškega spola zelo malo (graf 6).
Graf 7
Grafični prikaz frekvenčnih odstotkov vzorca glede na starost
Enake starostne kategorije kot pri starših, smo uporabili tudi pri strokovnih delavcih. Največji delež strokovnih delavcev spada v starostno skupino do 34 let (67,6 %), slaba četrtina je starejših, starih 40 let in več (24,5 %), najmanjši delež v vzorcu zastopa starostna skupina 35 do 39 let (7,8 %) (graf 7). Povprečna starost je 33,5 leta.
95,1 % (97) 4,9 % (5)
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
ženski moški
67,6 % (69) 7,8 % (8)
24,5 % (25)
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
do 34 let 35 do 39 let 40 let in več
48 Graf 8
Grafični prikaz frekvenčnih odstotkov vzorca glede na delovno dobo
Največji delež strokovnih delavcev ima delovno dobo do 5 let (54,9 %), dobra četrtina ima najvišjo delovno dobo, 16 let in več (26,5 %), najmanjši delež v vzorcu predstavljajo tisti z delovno dobo 6 do 15 let (18,6 %) (graf 8). Povprečna delovna doba je 9,8 leta.
Graf 9
Grafični prikaz frekvenčnih odstotkov vzorca glede na trenutno delovno mesto
Vzorec ni uravnotežen po poklicu (graf 9). Največji delež strokovnih delavcev je trenutno zaposlenih na delovnem mestu logoped-surdopedagog (44,1 %), sledi delež fizioterapevtov (21,6 %). Ostala delovna mesta so v vzorcu zastopana v manjšem deležu. 8 strokovnih delavcev (7,8 %) je zapisalo drugo področje trenutnega delovnega mesta.
TLR na področju logopedije in surdopedagogike je tema, ki je najbližje logopedom in surdopedagogom, to je po našem mnenju tudi razlog za neuravnotežen vzorec po poklicu.
Čeprav se vsi strokovni delavci, vključeni v raziskavo, srečujejo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, imajo verjetno manj specifičnih izkušenj in znanj v zvezi s TLR tovrstnih motenj.
54,9 % (56) 18,6 % (19)
26,5 % (27)
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
do 5 let 6 do 15 let 16 let in več
44,1 % (45) 21,6 % (22)
11,8 % (12) 7,8 % (8) 6,9 % (7)
7,8 % (8)
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
logoped-surdopedagog ali logopedinja-surdopedagoginja
fizioterapevt ali fizioterapevtka delovni terapevt ali delovna terapevtka specialni in rehabilitacijski pedagog ali specialni in rehabilitacijski pedagog
psiholog ali psihologinja drugo:
49 Graf 10
Grafični prikaz frekvenčnih odstotkov vzorca glede na dokončano izobrazbo
Največji delež strokovnih delavcev ima dokončano diplomo (67,6 %), sledi delež tistih z zaključenim magisterijem (28,4 %). 2 strokovna delavca sta zapisala drugo dokončano izobrazbo, in sicer: univerzitetna (n = 1) in višja (n = 1) (graf 10).
Graf 11
Grafični prikaz frekvenčnih odstotkov vzorca glede na ustanovo trenutne zaposlitve
Slaba četrtina strokovnih delavcev v vzorcu je trenutno zaposlena v zdravstvenem domu (24,5 %), sledita deleža zaposlenih v centru (16,7 %) ali v OŠ s prilagojenim programom (15,7 %), v bolnišnici, redni OŠ s prilagojenim izvajanjem ali vrtcu so strokovni delavci v vzorcu zastopani v manjšem deležu (graf 11). 21 strokovnih delavcev navaja drugo ustanovo trenutne zaposlitve, njihovi odgovori so predstavljeni v tabeli 2.
67,6 % (69) 28,4 % (29)
1,0 % (1) 1,0 % (1) 2,0 % (2)
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
diploma magisterij specializacija doktorat drugo:
24,5 % (25) 16,7 % (17) 15,7 % (16) 11,8 % (12) 7,8 % (8) 2,9 % (3)
20,6 % (21)
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
zdravstvenem domu centru osnovni šoli s prilagojenim programom (EIS,
NIS, PPVI, OPB)
bolnišnici redni osnovni šoli s prilagojenim izvajanjem
in dodatno strokovno pomočjo vrtcu drugo:
50 Tabela 2
Frekvence in frekvenčni odstotki vzorca glede na populacijo, s katero delajo
Populacija f f %
Otroci 76 74,5
Mladostniki 49 48,0
Odrasli 34 33,3
Dojenčki, malčki 25 24,5
Starostniki 25 24,5
Skupaj 209 204,9
Večina strokovnih delavcev v vzorcu dela z otroki (74,5 %), slaba polovica dela z mladostniki (48,0 %), tretjina dela z odraslimi (33,3 %). Slaba četrtina vzorca dela z dojenčki, malčki (24,5 %) ali s starostniki (24,5 %) ( tabela 2). Rezultati so pričakovani, saj so motnje, ki zahtevajo pomoč logopeda najpogostejše pri otrocih. V Sloveniji je tudi manj strokovnjakov, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo govora, jezika in komunikacije pri odraslih in starostnikih.