PROGRAMI ZA REHABILITACIJO GOVORNO-JEZIKOVNIH MOTENJ

Računalniški programi, ki se uporabljajo v terapiji govorno-jezikovnih motenj, se na splošno osredotočajo na zagotavljanje vaj, ki jih mora izvajati klient, evalvacija in korekcija izvajanja

17

vaj je še vedno v domeni logopeda-surdopedagoga. Aplikacije in programi na trgu ponujajo številne vaje in zanimive grafične podobe, ki pritegnejo pozornost. Prednost tovrstnih programov je nesporna – enostavnost in hitrost uporabe pri klientu in terapevtu, kot tudi možnost vaje v domačem okolju (Popovici in Buiccl-Belciu, 2012).

Sodobne tehnologije pomagajo pri avdiološki rehabilitaciji. Razvoj strojne, programske in kognitivne znanosti omogoča učinkovito rehabilitacijo izven specializiranih klinik. Potrjevanje in preverjanje veljavnosti posamičnih iger omogoča izbiro najučinkovitejše igre za posameznike z izgubo sluha. Avdiologi in rehabilitatorji lahko priporočajo vaje in igre, osebe z izgubo sluha pa bodo učinkoviteje uporabljale slušni aparat ali polžev vsadek (Barbour, 2015, v Konjevod, 2019).

V angleško govorečem območju je že dlje časa na voljo več različnih računalniških programov za vajo in krepitev po možganski okvari, ki jih uporabljajo kot nadomestek klasične metode

»svinčnik – papir«. Tako lahko osebe z afazijo izvajajo individualne programe na domu.

Podobne programe razvijajo tudi v Nemčiji in na Nizozemskem. V svetu narašča možnost učenja na daljavo, ki ga ponujajo različne organizacije v Združenih državah Amerike.

Oblikovali so interaktivne spletne strani, ki ponujajo različne terapevtske programe, usmerjene v odpravljanje posameznih motenj. Programi so oblikovani z namenom krepitve splošnih govorno-jezikovnih sposobnosti. Nekateri so prilagojeni točno določenemu posamezniku in njegovim težavam (Žemva, 2009).

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do razvoja številnih IKT za rehabilitacijo in učenje govora naglušnih in gluhih otrok. K razvoju številnih naprav sta pomembno prispevala Nickerson in Stevens, ki sta leta 1973 razvila prvi računalniški sistem rehabilitacije govora. Cilj je bil razviti stroškovno učinkoviti sistem za delo na različnih značilnostih govorne produkcije otrok z izgubo sluha. Ena od značilnosti sistema je bila uravnavanje višine glasu. S pomočjo vidno povratne informacije (otrok meče žogo na koš – če doseže pravilno višino, žoga zleti v koš, če je glas previsok ali prenizek, žoga pade mimo koša) otrok razvija sposobnost manipulacije z lastnim glasom in s tem pridobiva pravilno višino glasu (Öster, 2006, v Konjevod, 2019).

IBM SpeechViewer II

Po Nickersonu in Stevensu (1973, v Konjevod, 2019) so vse do danes razvili številne računalniške sisteme za rehabilitacijo govora otrok z izgubo sluha. Prvi primer je sistem IBM SpeechViewer II, ki je učinkovito orodje za povečanje razumljivosti govora otrok. Učenje govora, ki temelji na vizualnem pristopu in računalniški tehnologiji, je na Švedskem široko uporabljen v medicinski in pedagoški rehabilitaciji. V več vrtcih, ustanovah in šolah za otroke z izgubo sluha je postal ta pristop standardno in koristno dopolnilo običajnim govornim vajam.

SpeechViewer nudi takojšnje in ustrezne povratne informacije, kar strokovnjakom olajša poučevanje otrok, saj jim pomaga razložiti in popraviti napačno izreko. Razdeljeni zaslon ponuja natančno primerjavo otrokove produkcije glasu z modelom pravilne produkcije (Öster, 1996, v Konjevod, 2019).

Še en primer dobre prakse pri razvoju in uporabi IKT pri rehabilitaciji otrok z izgubo sluha je na Tajvanu. Razvili so sistem, ki na osebnem računalniku pomaga pri razvoju govora in jezika zunaj specializirane in izobraževalne ustanove. Dva glavna sistema sta vizualna povratna informacija in govorne vaje. Velika prednost tega sistema je prenos meja izobraževanja za učenje in usvajanje govora iz specializiranih ustanov v zasebne domove. Otroci so sistem lahko uporabljali doma in vadili izgovarjavo besed samostojno ali s pomočjo starša. Posledično se je učna učinkovitost povečala, saj ni prihajalo do večkratnih prekinitev učenja zaradi odhoda na terapijo v zunanjo institucijo (Hsiao idr., 2001, v Konjevod, 2019).

18

SIM – program za delo in rehabilitacijo mlajših šolskih otrok

Naslednji primer je računalniško podprt program za razvoj govora, imenovan SIM. Program uporablja vizualne informacije o fiziološkem mehanizmu govora. Program ima dve komponenti. Prva je vadbeni prikaz, ki otroku prikaže gibanje notranjih in zunanjih artikulatorjev. Druga komponenta sistema je praktično delo, vaja, ki vključuje sistem za prepoznavo glasov in oceno izreke oz. poskusa. Med vajo sistem oceni govorčeve poskuse, da ustvarijo pričakovani zlog. Format igre in animirani liki se uporabljajo za vzpostavljanje komunikacije in motivacije otrok (Solewmani idr., 1997, v Konjevod, 2019).

CSLU Toolkit

V govorni šoli Tucker Maxon profesorji, raziskovalni sodelavci in študentje uporabljajo CSLU Toolkit za oblikovanje interaktivnih učnih izkušenj za otroke z/brez izgube sluha. Pri delu z otroki uporabljajo animirane učitelje, t. i. sistem Baldi. Verjamejo, da bodo računalniško ustvarjeni animirani liki s strokovnim znanjem spremenili učenje in rehabilitacijo. Otroci bodo imeli dostop do vseh razpoložljivih znanj. Učenje bo postalo interaktivno, individualno in drugačno. Animirani učitelji imajo velik potencial v izboljšanju interakcije med človekom in računalnikom. Eden izmed razlog je ta, da so govoreči obrazi informativni, čustveni in osebni in ravno obstoj obraza da glavno karakteristiko animiranim učiteljem. Obrazi so informativnega značaja s spremljajočimi kretnjami in govornimi zvoki, močno vplivajo na zaznavanje in razumevanje govora. Podatki, ki jih oseba z izgubo sluha prejme preko komunikacije iz oči v oči, so izredno dragoceni. Govorni obrazi so informativne narave, ker se slušne in vidne značilnosti pogosto dopolnjujejo (Cole idr., 1999, v Konjevod, 2019).

ARticulation Tutor (ARTUR)

Da bi pomagali otrokom izboljšati izgovarjavo, so na Švedskem razvili računalniško podprt sistem za govorne vaje, imenovan ARticulation Tutor (ARTUR). Navidezni učitelj v okviru programa skuša pomagati otrokom z naglušnostjo pri učenju govora. Program omogoča tridimenzionalne animacije obraza in notranjih delov ust, kot so jezik, nebo in čeljust. Tako so otroku s pomočjo povratne informacije znane razlike med napačno in pravilno izreko. Glavna prednost ARTUR-ja je v povratnih informacijah, ki so dane v obliki jasnih navodil o tem, kako izboljšati artikulacijo. Končni cilj sistema je samostojna uporaba na domovih otrok z izgubo sluha in jezikovnimi motnjami. Glede na subjektivni vtis raziskovalcev so raziskave o uporabnosti ARTUR-ja pokazale izboljšanje izgovarjave med rehabilitacijo s pomočjo navodil programa. Ker je bila študija časovno omejena, ni bilo zbranih kvantitativnih podatkov za objektivno oceno uspešnosti in napredka. Ugotovljeno je bilo večje zanimanje za artikulacijske vaje s pomočjo programa, zlasti pri mlajših otrocih (Engwall idr., 2006, v Konjevod, 2019).

AURIS

Naslednji računalniško podprt izobraževalni program AURIS temelji na načelu sočasnega učenja besedišča in ustrezne izreke preko poslušanja in gledanja ob ustrezni vizualni in slušni podpori računalnika. Program je bil razvit za izboljševanje verbalnih komunikacijskih veščin otrok z izgubo sluha, ki imajo težave z učenjem jezika. Otroci se s pomočjo gibljivih slik in vizualnih učinkov hitro in enostavno naučijo novih besed. Učenje na ta način omogoča otrokom zabavo in užitek, prikazani videoposnetki preprečujejo ustvarjanje dolgčasa, zato se tako naučenih besed spominjamo dlje (Sarmasik idr., 2009, v Konjevod, 2019).

Program s prilagojenim učenjem in vajami slušne rehabilitacije (clEAR)

Nancy Tye-Murray, otorinolaringologinja, avdiologinja in profesorica komunikacijskih znanosti in motenj je s pomočjo strokovnjakov univerze Washington v St. Louisu ustvarila program za rehabilitacijo sluha preko igre. Program je bil najprej namenjen odraslim z izgubo sluha. Vendar so Tye-Murreyeva in njena ekipa razvili podoben program z igrami za otroke z izgubo sluha. Program razvija kognitivne sposobnosti, kot so besedni spomin, osredotočenost

19

in hitrost, ki so osnova za razumevanje govora. Preizkušanje aplikacije je dokazalo, da je motivirajoča in zabavna za otroke z izgubo sluha (Hutchins, 2017, v Konjevod, 2019).

Telelogos

V svetu se razvijajo številni programi, ki bi omogočali izvajanje TLR storitev. V Grčiji so razvili inovativni sistem, ki temelji na tehnologiji – Telelogos in omogoča logopedom-surdopedagogom dostop do informacij, preizkusov, vzorcev poročil, shrambo datotek za podatke o pacientu in aplikacije za e-učenje (Mashima in Doarn, 2008). Namenjen je diagnostiki številnih jezikovnih motenj (Glykas in Chytas, 2005a, v Popovici in Buiccl-Belciu, 2012). Glede na raziskave o uporabnosti programa ima potencial, da nadomesti tradicionalno govorno-jezikovno terapijo (Mashima in Doarn, 2008).

Sčasoma so se pojavili inteligentni sistemi za diagnostiko in terapijo govorno-jezikovnih motenj, kot so CBST (ang. Computer Based Speech Training), CAST (ang. Computer-Aided/Assisted Speech Therapy) ali CASLT (ang. Computer-Aided Speech and Language Therapy). Eden izmed programov, ki so ga razvili leta 1985 in ga vseskozi dopolnjujejo, je LingWare/STACH. Program je namenjen tudi domači uporabi. Prvotno je bil razvit kot dodatna podpora klasični terapiji – namenjen vaji v domačem okolju (Griessl in Stachowiak, 1994, v Popovici in Buiccl-Belciu, 2012).

CATSEAR

Je program, ustvarjen za zbiranje in analizo podatkov, načrtovanje terapije in spremljanje govora med terapijo (Turk in Arslan, 2005, v Popovici in Buiccl-Belciu, 2012).

PEAKS (ang. Program for Analysis and Evaluation of all Kinds of Speech Disorders)

Program je namenjen izvajanju glasovne terapije in natančne izgovarjave. Še posebej uspešen se je izkazal v terapiji po laringektomiji in pri otrocih z rinolalijo (Maier idr., 2009, v Popovici in Buiccl-Belciu, 2012).

Logomon

Še en program, Logomon, je namenjen kot podpora klasični logopedski terapiji, tako v kabinetu kot doma (Danubianu idr., 2008, v Popovici in Buiccl-Belciu, 2012).

TinyEYE

Je spletna stran, ki ponuja logopedsko in delovno terapijo preko spleta. Licencirani terapevti nudijo celostno terapijo (detekcijo, ocenjevanje, direktno terapijo in svetovanje). Nudijo podporo staršem in strokovnjakom, ki delajo s klientom. Po končani obravnavi dobijo klienti poročilo o napredku in aktivnosti za vajo do naslednje obravnave (TinyEYE, 2019).

SPEECH2KEEP

Na spletni strani nudi spremljanje glasnosti in višine govora v realnem času. Ponuja dostop do glasovnih vaj, ki so prilagojene specifičnim potrebam vsakega klienta, ter posname zvok in sliko govora. Da ne pozabiš na vajo, te samodejno spomni opomnik preko SMS-sporočila (Theodoros, b. d.).

AUDACITY

Brezplačen program uporabniki lahko naložijo na različne operativne sisteme (Windows, Mac OS X …). Kot avdio programska oprema omogoča snemanje in urejanje (npr. izrezovanje, izločanje šumov, spreminjanje hitrosti in višine govora itd.) več posnetkov hkrati, ki jih shranimo v več formatih (npr. MP3, WMA, AC3 idr.) (Audacity, 2019)

Barbour (2015, v Konjevod, 2019) je skupaj s svojo ekipo zasnoval vrste videoiger, v katerih se osebe z izgubo sluha znajdejo v situacijah, ki so za njih neznane (npr. oseba, ki igra igro, se spremeni v detektiva, ki s pomočjo pogovorov, izpraševanj rešuje zločin, pri tem pa je

20

pomembno, da dobro razume sogovornike in z njimi uspešno komunicira). Igre so v prvi vrsti namenjene ljudem s slušnimi aparati in polževimi vsadki. Avtor meni, da igre, razvite v raziskovalnem laboratoriju univerze v Washingtonu, prinašajo želene rezultate zaradi svoje prenosljivosti, postavitve, simulacij in individualnega pristopa.

Prenosljivost:

− igre morajo biti ves čas dostopne pacientom, zato so zasnovane izključno za pametne telefone in tablice;

Časovna razporeditev:

− dolgotrajnejša rehabilitacija je učinkovitejša kot pospešena, saj prenosljivost olajša dolgotrajno rehabilitacijo in vadbo;

Simulacija:

− igre naj poskušajo simulirati poslušanje v resničnem svetu;

Individualizacija:

− prilagoditev vsebine in zahtevnosti igre vsakemu posamezniku pomaga pri zagotavljanju dolgotrajnega udejstvovanja ter nudi zadostno število izzivov in stimulacij pri igranju (Konjevod, 2019).

V Sloveniji so logopedom-surdopedagogom dostopni različni računalniški programi za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami:

Speech Viewer:

− je program, ki ga logopedi-surdopedagogi uporabljajo pri obravnavi oseb z različnimi govorno-jezikovnimi motnjami (pri obravnavi otrok z artikulacijskimi motnjami, oseb z jecljanjem, pri indivudalni obravnavi gluhih in naglušnih oseb ipd.) (DLOGS, 2020).

Govorim tekoče:

− je namenjen otrokom in mladostnikom, ki nimajo razvitega govora. Največ ga uporabljajo otroci s cerebralno paralizo brez oralnega govora (DLOGS, 2020).

Boardmaker & Speaking Dynamically:

− je program za nadomestno in dopolnilno komunikacijo. S pomočjo simbolov s posnetimi človeškimi glasovi, besednimi napovedmi, okrajšavami in razširitvami lahko računalnik uporabimo kot nadomestek govora – postane govorna naprava in močno orodje za učenje (DLOGS, 2020).

DAF/FAF:

− je računalniški program, ki ga lahko uporabljamo v terapiji motenj fluentnosti. DAF učinek omogoča zakasnitev slušne povratne informacije in FAF učinek spreminjanje višine glasu (DLOGS, 2020).

21

Na voljo so še številne druge aplikacije za tablične računalnike, ki jih lahko uporabimo v terapiji motenj fluentnosti (npr. Smooth Talker, Disfluency+, Disfluency Index Counter, DAF Pro, Easy AAF, DAF/FAF Aid Pro, DAF Assistant, SpeechPacer Plus ipd.) (DLOGS, 2020).