REZULTATI IN INTERPRETACIJA RV 5 – PREDNOSTI IN SLABOSTI TLR

Pri petem raziskovalnem vprašanju smo želeli izvedeti, kakšne prednosti in slabosti vidijo strokovni delavci in starši v TLR.

Literatura poroča o več prednostih izvajanja TRL, vendar hkrati izpostavlja številne izzive, s katerimi se soočajo terapevti in klienti med izvajanjem rehabilitacije na daljavo.

Raziskovalno vprašanje smo preverjali z analizo podatkov obeh vzorcev, staršev oz. skrbnikov in strokovnih delavcev.

V analizo smo vključili dve anketni vprašanji, ki anketirance sprašujeta po treh prednostih telerehabilitacije in treh izzivih/slabostih/pomislekih glede telerehabilitacije.

Odprti tip vprašanja smo uporabili, da bi anketiranci navedli čim več razlogov. Predstavljeni odgovori so kodirani.

66 Graf 20

Grafični prikaz navedenih prednosti TLR (strokovni delavci in starši oz. skrbniki)

34,0 % (32) rešitev, ko terapija v živo ni možna

delo od doma

67

Starši oz. skrbniki kot glavne tri prednosti TLR (graf 22) navajajo časovni prihranek (60,6 %), stroškovni prihranek (39,4 %) in enakopraven dostop do terapije (30,3 %). Strokovni delavci kot glavne tri prednosti TLR navajajo enakopraven dostop do terapije (42,6 %), časovni prihranek (34,0 %) in rešitev, ko terapija v živo ni možna (28,7 %). Iz grafa 25 je tudi razvidno, da je vzorec strokovnih delavcev navedel še več prednosti TLR kot vzorec staršev.

Na podlagi rezultatov predvidevamo, da je staršem časovni prihranek najpomembnejša prednost TLR, saj imajo veliko službenih in drugih obveznosti ter skrbijo tudi za družino. Če je v družini več sorojencev, je organizacija dela še toliko težja. Prihranili bi čas, ki bi ga sicer porabili na poti do terapevta in med čakanjem na vrsto. Enako bi privarčevali z denarjem, saj bi jim bili prihranjeni stroški potovanja. Kot pomembno prednost izpostavijo tudi enakopraven dostop do terapije, kar je zlasti pomembno za osebe, ki živijo v oddaljenih krajih, ko je med strokovnim delavcem in njimi velika razdalja, ki bi jo lažje premagovali s tehnologijo – TLR.

Mnogim staršem delovnik ali drugi dejavniki onemogočajo, da bi peljali otroka k strokovnemu delavcu, ki dela v oddaljenem kraju, bi pa nujno potreboval obravnavo.

Strokovnim delavcem se zdi največja prednost TLR enakopraven dostop do terapije, ki je najpogosteje izpostavljen kot glavna prednost v več do sedaj objavljenih raziskavah (Molini-Avejonas idr., 2015). Enako kot starši se zavedajo pomembnosti zagotavljanja pomoči vsem, ki jo potrebujejo, ne glede na mesto bivanja. TLR lahko pomembno pomaga premagovati ovire in omogoča nudenje storitev osebam na njihovem domu. Theodoros (2011) navaja, da je terapija v domačem okolju uspešnejša, saj vpliva na hitrejšo generalizacijo vedenja, boljše funkcionalne dosežke in zadovoljstvo uporabnika. Tudi strokovni delavci menijo, da je časovni prihranek pomembna prednost TLR. Mnogi strokovni delavci so zaposleni v mobilni službi, kjer veliko časa porabijo za prevoz iz ene do druge lokacije. Če bi obravnave izvajali na daljavo, bi prihranili čas, ki ga sicer porabijo na poti, tako pa ga lahko za nudenje pomoči nekomu, ki jo potrebuje. Rešitev, ko terapija v živo ni možna, opazijo strokovni delavci kot prednost, še posebej v času, ko je zaradi epidemije covid-19 več strokovnih delavcev delalo na daljavo, saj v živo ni bilo mogoče. TLR je omogočila, da so nudili storitve na daljavo tistim, ki so to potrebovali.

Za vse izzive, kjer je velikost podvzorca staršev vsaj 10 oseb, smo s hi-kvadrat testom preverili statistično značilno razliko med deležema odgovora staršev in strokovnih delavcev. Zaradi majhnega vzorca ni bilo smiselno preverjati razlik ostalih prednosti/slabosti, ki so jih navedli starši in strokovni delavci.

Tabela 11

Strokovni delavci in starši oz. skrbniki – Prednosti telerehabilitacije

Za tri analizirane prednosti rezultat kaže, da med deležem staršev in strokovnih delavcev ni statistično značilnih razlik (p > 0,05) (tabela 11).

68 Graf 21

Grafični prikaz izzivov/slabosti/pomislekov glede TLR (strokovni delavci in starši oz. skrbniki)

Starši kot glavne tri izzive TLR (graf 23) navajajo odsotnost osebnega stika (50,0 %), manj učinkovito obravnavo (47,1 %) in neprimernost za vse kliente (32,4 %). Strokovni delavci kot glavne tri izzive TLR navajajo odsotnost osebnega stika (42,3 %), odsotnost fizičnega stika (35,1 %) in manj učinkovito obravnavo (24,7 %).

Tako strokovni delavci kot starši, oboji navajajo v največjem deležu odsotnost osebnega stika kot največji izziv TLR. Odgovori so razumljivi, saj je pri tovrstnem delu s populacijo z različnimi težavami potrebna posebna mera razumevanja, potrpežljivosti, sočutja in prilagodljivosti, kar je težje doseči na daljavo. Čeprav nam tehnologija omogoča, da se vidimo in slišimo na daljavo, še vedno ne more nadomestiti človeškega dotika, vonja in okusa ter vseh dražljajev, ki jih lahko občutimo le v živo. Nekatere osebe se v komunikaciji preko IKT počutijo nelagodno, nesproščeno, vse to pa negativno vpliva na terapijo. Oboji menijo, da je TLR manj učinkovita kot obravnava v živo. V TLR na učinkovitost vpliva več dejavnikov – usposobljenost strokovnega delavca za TLR, tehnološka pismenost klienta, tehnične težave ipd.

V živo na uspešnost terapije vpliva manj dejavnikov. Predvidevamo, da so zato navedeno izpostavili kot izziv v primerjavi s klasično terapijo. Eden izmed bolj pomembnih izzivov TLR je po mnenju strokovnih delavcev odsotnost fizičnega stika, ki je nenadomestljiv. Izpostavijo tudi neprimernost TLR za vse kliente. Kot smo že predstavili v teoretičnih izhodiščih, je pri

50,0 % (17)

69

izbiri klienta, primernih za TLR, treba upoštevati več dejavnikov (stopnjo izobrazbe, starost, fizične in senzorne značilnosti, kognitivne, vedenjske in/ali motivacijske značilnosti, komunikacijske značilnosti in podporne vire klienta) (ASHA, 2019).

Za vse izzive, kjer je velikost podvzorca staršev vsaj 10 oseb, smo s hi-kvadrat testom preverili statistično značilno razliko med deležema odgovora staršev in strokovnih delavcev. Zaradi majhnega vzorca ni bilo smiselno preverjati razlik ostalih prednosti/slabosti, ki so jih navedli starši in strokovni delavci.

Tabela 12

Strokovni delavci in starši oz. skrbniki – Izzivi/slabosti/pomisleki glede telerehabilitacije

Starši f f %

Strokovni delavci f f %

Razlika

med % Χ² p

Odsotnost osebnega stika 17 50,0 % 41 42,3 %

7,70 % 0,283 0,595 Manj učinkovita obravnava 16 47,1 % 24 24,7 %

22,40 % 2,103 0,147 Ni primerna za vse kliente 11 32,4 % 22 22,7 %

9,70 % 0,348 0,555

Za tri analizirane izzive rezultat kaže, da med deležem staršev in strokovnih delavcev ni statistično značilnih razlik (p > 0,05) (tabela 12).

2.4.6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA RV 6 – STALIŠČA V ZVEZI S