Organizacijske oblike prihodnosti

Procesna organiziranost

uporabnike ter v procesni organiziranosti in nenehnem izpopolnjevanju poslovnih procesov (Weber, 2008).

Da je procesna organiziranost oblika organizacije, ki v veliki meri ponuja odgovor na izzive sodobnega okolja je pokazala tudi raziskava, ki sta jo izvedla McCormack in Jonson (2001) ob sodelovanju mnogih strokovnjakov iz Evrope in ZDA. Ugotoviti sta želela, ali obstaja povezanost med procesno organiziranostjo in uspešnostjo podjetja.

Cilj raziskave je bil razviti definicijo procesne usmerjenosti in veljaven ter zanesljiv merilni instrument. Uspešnost poslovanja je bila v raziskavi merjena s financnimi in nefinancnimi kazalniki. Vkljucene so bile naslednje organizacijske spremenljivke: med -funkcijski konflikti, med-oddelcna povezanost, uspešnost poslovanja ter obcutek solidarnosti oziroma pripadnosti skupini. Kljucna ugotovitev raziskave je bila, da obstaja mocna pozitivna korelacija med procesno usmerjenostjo in uspešnostjo poslovanja. Podjetja, ki so bila bolj procesno usmerjena, so bila v povprecju uspešnejša od tistih, ki so bila v manjši meri procesno usmerjena. Prav tako je raziskava pokazala, da bolj kot je podjetje procesno usmerjeno, manj je konkfliktov med poslovnimi funkcijami, vecja je stopnja povezanosti oziroma pripadnosti podjetju, kar nakazuje, da lahko procesna usmerjenost mocno prispeva k dobri klimi v podjetju, zato so tudi zaposleni polni zanosa in predani doseganju skupnih ciljev.

Na osnovi spoznanj iz literature in opravljenih raziskav s podrocja managementa procesov lahko torej predvidevamo, da bodo v prihodnosti prevladovale takšne oblike organiziranosti, ki bodo omogocale povezovanje, sodelovanje, prenos znanja, obcutek pripadnosti in pomembnosti pri delu. Individualizem in strogo hierarhijo bo zamenjalo timsko delo, ki bo omogocalo vecjo inovatinost in kreativnost zaposlenih, kar bo v prihodnosti edinipogoj za ohranjanje ucinkovitosti in uspešnosti podjetja.

Žal je danes vecina slovenskih podjetij še vedno organizirana tradicionalno oziroma funkcijsko.V raziskavi iz leta 2005 (Dimovski et al. 2005, 39–45) se je od 192 podjetij z vec kot 100 zaposlenimi, med procesno organizirana uvrstilo le 8%podjetij.Rezultati raziskave so pokazali, da je v podjetjih definiranost procesov sicer visoka, razlog za to pa je zgolj pridobivanje certifikatov kakovosti (ISO 9000, 9001), zaposleni pa še vedno ne vidijo poslovanja podjetja kot niz povezanih procesov, še vedno prevladuje funkcijska paradigma pred procesno. Zato z raziskavo v empiricnem delu magistrske naloge želim prikazati, da lahko procesna organiziranost vpliva na povecanje zadovoljstva kupcev na eni strani, kot na zadovoljstvo zaposlenih na drugi, prav tako pa želim pokazati, kdo je tisti v podjetju, ki se spremembam najbolj upira. Ugotovitve raziskave bodo koristile tako managementu izbranega podjetja, kakor tudi drugim podjetjem v Sloveniji, ki se še na zavedajo prednosti sodobnih oblik organiziranosti.

Procesna organiziranost

58

Vprašanja prenove poslovanja podjetij so najpogosteje vezana predvsem na prenovo poslovnih procesov in zajemajo podrocja racionalizacije, standardizacije, poenostavitve postopkov ter uvajanja nujnih organizacijskih sprememb in razmer za uvedbo sodobnih konceptov skupinskega dela.

Poslovni proces opredeljujemo kot skupek logicno povezanih izvajalskih in nadzornih postopkov ter aktivnosti,katerih posledica oziroma izid je nacrtovani izdelek ali storitev. Lahko ga opredelimo tudi kot povezan nabor dejavnosti in nalog, ki imajo namen vhodnim elementom v proces za narocnika ali kupca dodati uporabno vrednost na izhodni strani procesa. Kot proces opredelimo vsako aktivnost v podjetju ali zunaj njega. Vendar je smiselno upoštevati in opredeliti kot procese le tiste aktivnosti, ki neposredno ali posredno prispevajo k dodani vrednosti koncnih izdelkov.

Podjetja morajo v prihodnosti preseci funkcijsko, oddelcno sliko delovanja in organiziranosti. Težava s funkcijsko organizacijsko strukturo se pojavi z rastjo podjetja in kompleksnostjo okolja, v katerem podjetja delujejo. Pri tem naletimo na togost funkcijske organizacijske strukture. V veliki meri k togosti prispeva centralisticna integracijska komponenta. Poslovni proces v vecini podjetij ni pregleden in ni prilagodljiv. Poteka skozi razlicne organizacijske enote (poslovne funkcije, sektorje, službe, oddelke, enote) in je obremenjen z vsemi težavami,ki se pojavljajo ob prehodu iz enega dela (funkcije) v drugega.

Za podjetje je zelo pomembno,da poslovne procese izvaja ucinkovito,pri cemer si pomaga z njihovo informatizacijo. Ucinkovitost procesa merimo skozi rezultat porabe virov (surovine, cloveški viri, financni viri). Razen ucinkovitosti pa je seveda zelo pomembna uspešnost procesa, ki preprosto pomeni, da delamo prave stvari. Prenovo poslovanja pa moramo obravnavati tudi v povezavi z vsemi drugimi dejavniki, ki sestavljajo socialno-tehnicni okvir organizacije. P ri tem moramo upoštevati vidik kulture, strukturni vidik, kadrovski vidik in informacijsko-tehnološki vidik.

Ce so v funkcijski organiziranosti pomembne vertikalne povezave v posameznih oddelkih, komunikacija med samimi oddelki pa je problematicna, so v procesni organiziranosti podjetja pomembne zlasti horizontalne povezave med poslovnimi aktivnostmi. S to spremembo pa je treba spremeniti razmišljanje in pristop k organiziranosti.

Na podlagi teoreticnih spoznanj,stanja v vse bolj konkurencnem in globaliziranem svetu prihajam do spoznanja, da je treba v podjetju, ki želi obdržati konkurencno prednost, delo organizirati tako,da bo omogocalo cim vecje sodelovanje,povezovanje, prenos znanja in idej med poslovnimi partnerji, tako med dobavitelji, proizvajalci in kupci. Predvsem je pomembno, da se v podjetju zavedajo, kaj in kdo ustvarja novo vrednost, katere so tiste osnovne dejavnosti, ki zahtevajo najvec pozornosti in potem

4.2 Povzetek

Procesna organiziranost

delo organizirati tako, da bo organizacija cim bolj uspešno zadovoljevala potrebe kupcev. Dosedanjo filozofijo 'eni delajo – drugi mislijo' je treba zamenjati z nacelom 'vsi mislimo – vsi delamo'. Le tako je mogoce motivirati zaposlene in s tem doseci vecjo ucinkovitost. Zato v aplikativnem delu,na osnovi študije primera,želim prikazati,da je mogoce to doseci le s procesnim pristopom, s pristopom,ki bo vzpodbujal vrednote, ki so danes odlocilne za obstoj in napredek podjetja: znanje, ustvarjalnost, sodelovanje, zaupanje in odgovornost. Organizacije so pred novim izzivom in morajo se cim prej soociti z n jim: prihodnost je le v povezovanju in delitvi znanja.

Tudi podjetje Comet, d. d.,je pred novim izzivom,v bližnji prihodnosti se namrec namerava povezati s svojim konkurentom – podjetjem Swaty, d.d. Zato je toliko bolj pomembno, da uvede takšno strukturo, ki bo lahko cim bolj izkorišcala sinergijske ucinke in povezala vrednote, kulturo in znanje med podjetji. Naslednji korak pa mora biti uvedba procesnega pristopa na ravni obeh združenih podjetij,procesno strukturo bo treba ob združitvi uvesti tudi na ravni obeh združenih podjetij.

Brusna sredstva se uporabljajo v zelo širokem spektru potrošniških in industrijskih izdelkov, od kozmetike do industrijske opreme. Industrija brusnih sredstev sestoji iz treh glavnih segmentov: keramicno in bakelitno vezani brusi, brusni papir in platno, superabrazivi (diamantni brusi in kubicni bortnitrid). Brusna sredstva uporabljajo v železarnah, livarnah, pri izdelavi rezilnih orodij, za brušenje razlicnih kovinskih izdelkov in za ostrenje. Brusni papir in platno se uporabljata predvsem v lesni industriji, industriji stekla in kovinsko predelovalni industriji. Diamantni brusi so namenjeni za obdelavo najtrših kovinskih in kompozitnih materialov (na primer smuci), obdelavo in predelavo naravnih materialov,kot so kamen, granit,marmor in armiran beton.

Podrocja uporabe brusnih sredstev

Podrocje Delež (v %)

Široka potrošnja 21

Proizvodnja orodja in opreme 19

Elektronika 15

Kovinska industrija 11

Avtomobilska industrija 9

Steklarstvo in kamnarska industrija 8

Železarstvo in livarstvo 7

Letalska proizvodnja in transport 4

Kozmetika 3

Ostalo 3

Vir: Winterthur Technologie 2007.

Svetovna potrošnja abrazivov (brusnih sredstev) je zelo odvisna od ciklicnih gibanj rasti industrijske proizvodnje. Tako v letih od 1994 do 2004 zaradi svetovne recesije ni bilo bistvene rasti povpraševanja po abrazivih. Ta trend se je po letu 2004 obrnil v pozitivno smer. Na globalni ravni je potrošnja abrazivov v letu 2004 znašala 11,03 milijard ameriških dolarjev.

V tabeli so prikazani podatki o svetovni potrošnji abrazivov v obdobju od leta 1994 do 2004. Podatki so deflacionirani z indeksom stalnih cen, osnova pa je leto 1994. Ce svetovni trg okvirno razdelimo, vidimo, da ZDA porabijo 1/3 svetovne proizvodnje abrazivov,1/3 se porabi v Evropi in 1/3 porabijo ostale države. Podatki kažejo, da ima podjetje Comet, d. d., glede na panogo, v kateri se nahaja,možnosti za nadaljnji razvoj in rast predvsem na trgih ZDA in Južne Amerike.

5 UVEDBA PROCESNE ORGANIZIRANOSTI V PODJETJU COMET, D.D., ZRECE