Raziskave nakazujejo (Grabeljšek 2011), da sta kultura šole in razredna klima pomembna dejavnika pri o(ne)mogočanju motenj. Tako vse kaže na to, da je opaziti manj motenj, če je v šoli prisotna
"železna disciplina“ in storilnostni pouk. Zato pa je lahko več umaknjenosti vase, več psihosomatskih obolenj in drugih neprijetnosti (Kobolt idr. 2010).
Dobra kultura in klima vsebujeta dober interaktiven odnos in dobro komunikacijo, v kateri lahko posamezniki dosegajo svoje cilje, s tem ko se povezujejo in koordinirajo aktivnosti. Sicer lahko prihaja do izstopajočih (odstopajočih) vedenj in konfliktov. Učenci, ki ne dosegajo svojih antropološko pogojenih ciljev, začnejo iskati možnosti (reorganizacija) za uveljavljanje vedenj, s katerimi bodo cilje dosegali (Powers 2005).
Pojma kulture in klime
Kulturo in klimo je zelo težko razmejiti. Pogosto se pojma mešata ali uporabljata za označevanje istega. Nekateri teoretiki govorijo le o kulturi, drugi le o klimi, a se pogosto izkaže, da mislijo na oboje (Bečaj 2000).
Po Kuhnovem modelu naj bi bili opredelitvi kulture in klime nekje v drugi fazi (Grabeljšek 2011).
Kulturo bi lahko opredelili kot podoben odnos posameznikov do soljudi in do narave oziroma kot podobnost ravnanja posameznikov v podobnih življenjskih situacijah. Klimo bi lahko opredelili kot razpoloženje posameznikov, ki stopajo v medosebne odnose.
Po Bečaju je kultura socialnega sistema „vsota splošno sprejetih prepričanj in vrednot ter drugih iz tega izpeljanih socialno oblikovanih kategorij (npr. norme, stališča, pričakovanja, predsodki,
stereotipi), s pomočjo katerih člani sistema osmislijo okolje in svoje ravnanje v njem…“ (Bečaj 2000 : 6).
Kot lastnost kulture pa omenja tudi njeno spremenljivost. Kultura "… se oblikuje, vzdržuje in
spreminja trajno in samodejno s pomočjo socialne interakcije socialnega sistema.“ (Bečaj 2000 : 14).
Za naše potrebe bomo razmejili kulturo in klimo po interakcijsko komunikacijskem principu in po aspektu odnosov širšega ali specifičnega socialnega prostora (šola, družba, etnične skupine itd.). Pri klimi je videti pomembna tudi aktualnost razpoloženj posameznikov v interakcijah.
Kultura tako obsega dokaj stabilne "vzorce" vedenj posameznikov v nekem zaključenem socialnem prostoru, klima pa dokaj stabilno vedenje posameznikov, ki tvorijo določeno skupino in izmenjujejo spoznavno čustvene vplive.
Šolska kultura in klima
Šola predstavlja prostor številnih interakcij/kominikacij, ki opredeljujejo šolsko kulturo kot sklop prevladujočih prepričanj in vrednot, ki so v funkciji osmišljanja šolskega okolja in ravnanja. Kaže se v specifičnih normah, ritualih, navadah in v drugih značilnih vedenjih večine udeležencav (Bečaj 2001).
Problem obravnave šolske kulture in klime osvetljuje raziskava, ki je odkrila, da je za izobraževalne dosežke učencev odločilnejši njihov socialni izvor kot pa sama šola (Posser 1999, v Grabeljšek 2011).
Izobraževalni uspeh je torej odvisen od osebnostnih lastnosti posameznega učenca in od vplivov socialnega okolja, v katerem učenec samorazvija svoj vedenjski slog. Omenjeno odkritje nam ponuja sklep, da učenci več "vzrocev" vedenja pridobijo v domačem okolju kot v šoli, torej v interakcijah z družinskimi člani in z vrstniki na dvorišču. Omogoča pa tudi sklep, da je vedenje učencev, ki so oblikovali svoj življenjski stil (način vedenja v določenih situacijah), težko spreminjati tudi s
predpisanimi normami. Kako bi to lahko razložili ? Kako uveljaviti odnose v šoli, da se bodo otroci radi učili in poslušali učitelje ter hkrati spreminjali svoje vedenje v skladu z zakoni in šolskimi pravilniki?
Namesto da bi šola nadoknadila primanjkljaje domačega okolja in socialne razlike med učenci, je verjetneje, da jih zaradi unitarnega pristopa (za vse učence enako) poglablja.
Hargreaves (1999, v Stohl 1994, v Grabeljšek, 2011) je opredelil štiri tipe šolskih kultur : tradicionalno, socialno, kulturo tople grede in anomično kulturo. Omenja še kulturo učinkovitih šol. Vse kulture se razlikujeo v instrumentalizmu in v odnosih. Instrumentalizem predstavlja stopnjo nadzora in storilnost ter odnosno kakovost medsebojnih odnosov.
1. Tradicionalna kultura vsebuje storilnostno naravnan kolektiv, kjer se skrb za medsebojne odnose giblje v formalnosti in v neprijaznosti. V ospredju so pritiski zaradi visokih pričakovanj glede akademskih dosežkov učencev.
2. V socialni kulturi prevladujejo dobri odnosi in so storilnostni pritiski šibki. Izobraževalni dosežki ne prevladujejo.
3. Šole s kulturo tople grede so dokaj zaprte s poudarjeno visoko storilnostjo in s socialno kontrolo, ki lahko povzroča nelagodje in anksioznost med učitelji in učenci.
4. Na šolah z anomično kulturo prevladuje nizka morala in se vsi borijo za preživetje.
5. Kultura učinkovitih šol naj bi imela optimalno socialno povezanost in optimalno kontrolo z relativno visokimi pričakovanji in s podporo za doseganje zadanih standardov.
Za vse "vzroce" je značilno, da želi vodstvo šole z določenimi zahtevanimi načini ravnanja (šolsko kulturo) "uokviriti" način dovoljenega vedenja udeležencev znotraj šolskih interakcij/komunikacij.
"Vzorci" ravnanj vsebujejo jezikovne značilnosti v komuniciranju in načine ravnanja v določenih šolskih situacijah (npr. način pozdravljanja učiteljev in različnih načinov izkazovanja spoštovanja itd.) Različne vrste kultur vsebujejo različne vrednote – usmerjevalce vedenja posameznikov (Grabeljšek 2011). Nekatere šole favorizirajo strogo storilnost in disciplino, usmerjeno v izobraževalne dosežke, druge se usmerjajo v boljše odnose in v ustvarjalnost otrok, tretje v močno samokontrolo učencev, četrte v zadovoljiv indvidualni razvoj otrok z veliko obšolskih aktivnosti, v katerih otroci lahko iščejo interese. Nekatere šole kot vrednoto vidijo samorazvoj otroka in ustvarjanje okolja, v katerem učenec spoznava svoje umske in psihofizične sposobnosti in udejanja svoje interese. Take šole obsegajo veliko delavnic.
Zaključki, ki jih predstavljajo taka spoznanja, so lahko spodbuda za razmišljanje o šolskih sistemih in o šolah, v katerih vlada ozračje kazni in nagrad. Razmišljanja bi lahko bila usmerjena v šolske kulture in klime, v katerih bi zmanjšali rezultate tradicionalnega, storilnostnega šolanja, ki so deklariranim izhodiščem inkluzivnih šol ravno nasprotni (UNICEF 2009).
Vprašanje je, kakšno šolsko klimo in kulturo udejanjajo slovenski različni šolski programi. Kaj vpliva na slovensnko šolsko klimo, v kateri so motnje med poukom njen sestavni del in vplivajo na poučevanje in izobraževalno uspešnost učencev ?
Povezanost motečega vedenja in šolske klime na različnih programih šolanja (gimnazije, srednje strokovne in poklicne šole)
Odvisnost motenj od programa šolanja je precej jasno izražena. Različni vzgojno-izobraževalni programi imajo različne ravni zahtevnosti (storilnosti) in s tem povezane disciplinske kriterije. Lahko sklepamo, da sta šolska kultura oziroma klima in pogostost motečih vedenj v različnih programih šolanja povezani, kar rezultati raziskave dokaj jasno nakazujejo (Kobolt idr. 2010, 2008).
Tabela 6 : Pogostost opaženosti določenega vedenja dijakov glede na programe šolanja (vir
Odvračanje drugih od dela Opazijo najredkeje. Opazijo pogosteje kot 1.skupina, a redkeje kot 3.
skupina.
Opazijo najpogosteje.
Neosredotočenost na snov med poukom
Opazijo najredkeje. Opazijo pogosteje kot 1.skupina, a redkeje kot 3.
skupina.
Opazijo najpogosteje.
Neosredotočenost pri šolskem delu
Opazijo najredkeje. Opazijo najpogosteje. Opazijo pogosteje kot 2.skupina.
Fizično izzivanje vrstnikov Opazijo najredkeje. Opazijo pogosteje kot 1.skupina a redkeje kot 3.
skupina.
Opazijo najpogosteje.
Goljufanje, laganje, prepisovanje Opazijo najredkeje. Opazijo pogosteje kot 1.skupina a redkeje kot 3.
Verbalno nasilje do vrstnikov Opazijo najredkeje. Opazijo pogosteje kot 1.skupina, a redkeje kot 3.
skupina.
Opazijo najpogosteje.
Umaknjenost vase Ni statistično pomembnih razlik med skupinami učiteljev
Ugovarjanje odraslim – učiteljem, staršem
Opazijo najredkeje. Opazijo pogosteje kot 1.skupina, a redkeje kot 3.
skupina.
Opazijo najpogosteje.
Uničevalnost Opazijo najredkeje. Opazijo pogosteje kot 1.skupina a redkeje kot 3.
skupina.
Opazijo najpogosteje.
Učitelji v gimnazijah opazijo najmanj pogosto opredeljena moteča vedenja. Na gimnazijah je manj motečega vedenja tudi zaradi večje povezanosti staršev s šolo (Grabeljšek 2011).
Učitelji v srednjih in nižjih poklicnih šolah opažajo moteča vedenja najpogosteje. Učitelji v GP (gimnazijski program) in SSP (srednja strokovna poklicna) so nekje med gimnazijami in poklicnimi šolami. Na teh šolah izstopa moteče vedenje “nesamostojnosti pri delu” in je najpogosteje opaženo moteče vedenje.
"Umaknjenost vase“ (predpostavka je, da učenci ne sledijo pouku) pa je enako opaženo moteče vedenje v vseh programih šolanja.
Iz raziskave (Grabeljšek 2011) tudi sledi, da naj bi imeli vpliv na kulturo in šolsko klimo ter s tem na motnje pri pouku predvsem :
zakoni, institucije za spremljanje in razvoj šolstva,
politična kultura, itd.
ožje okolje, v katerem se ustvarja šolska klima (vodstvo šole, zbornica, učitelji in učenci, ki so soustvarjalci šolske klime, saj vnašajo v šolo svoje vrednote in vrednote socialnega okolja, iz katerega prihajajo).