Povzetek intervjujev z zaposlenimi

Prvo vprašanje, ki sem ga zastavila svojim intervjuvancem, se je navezovalo na njihovo plačo.

Zanimalo me je predvsem, ali zaposleni menijo, da je višina njihove plače primerna glede na naravo dela, ki ga opravljajo. Vsi intervjuvanci so menili, da je njihova plača primerna glede na delo in njegovo zahtevnost, dva izmed intervjuvancev pa sta dodala, da bi bila lahko plača malo višja.

Pri naslednjem vprašanju sem želela ugotoviti, ali zaposleni mislijo, da je sistem nagrajevanja v podjetju ustrezen. Štirje intervjuvanci so dejali, da je sistem nagrajevanja v podjetju ustrezen.

4 Donosnost je razmerje med denarnim donosom in vložkom v podjetje. Do podatkov za donosnost podjetja sem prišla tako, da sem delila čisti dobiček s kapitalom (Turk, 1997).

0

37

Trije intervjuvanci so dejali, da so načeloma zadovoljni, a vedno obstaja prostor za izboljšave in da so te tudi dobrodošle.

Tretje vprašanje se je nanašalo na to, kakšen vpliv ima nagrajevanje na motivacijo zaposlenih pri opravljanju dela. Šest intervjuvancev je izjavilo, da ima nagrajevanje za njih izredno velik motivacijski pomen. Ena izmed intervjuvanih oseb je dejala, da nagrajevanje zanjo predstavlja pokazatelj, da svoje delo dobro in kakovostno opravlja: »Nagrajevanje je dokaz, da se ves trud za opravljeno delo izplača.« (Oseba X, osebni intervju, 27. julij)⁵ Samo eden izmed intervjuvancev je dejal, da nagrajevanje nima bistvenega vpliva na njegovo motivacijo za delo.

Naslednje vprašanje se je navezovalo na denar, in sicer ali je to tisti dejavnik, ki zaposlene najbolj motivira pri delu. Samo ena izmed intervjuvanih oseb je dejala, da je zanjo denar dejavnik, ki jo najbolj motivira. Drugi intervjuvanec je dejal, da obstajajo tudi drugi dejavniki, ki ga motivirajo, vendar je denar izmed vseh najmočnejši. Trije intervjuvanci so menili, da obstajajo drugi dejavniki, ki so prav tako motivacijski kot denar. Dve izmed intervjuvanih oseb sta povedali, da obstajajo drugi faktorji, ki ju bolj motivirajo kot denar. Prav tako je ena izmed njiju menila, da je včasih denarno nagrajevanje prisotno ravno tam, kjer je delovno okolje napeto in so medsebojni odnosi slabi, zato uporabljajo denar kot sredstvo za prikrivanje ostalih težav.

Pri petem vprašanju sem intervjuvance vprašala, kakšen vpliv ima nagrajevanje na njihovo zadovoljstvo z delom. Samo ena oseba je dejala, da nagrajevanje nima bistvenega vpliva na njihovo zadovoljstvo. Ostalih šest intervjuvancev je dejalo, da nagrajevanje povečuje njihovo zadovoljstvo z delom in jih motivira pri nadaljnjem opravljanju dela: »V primeru da za svoje delo ne bi bila nagrajena, verjetno tega dela sploh ne bi mogla opravljati, saj bi menila, da moj trud ni upoštevan.« (Oseba X, osebni intervju, 27. julij)⁶

Pri naslednjem vprašanju sem želela ugotoviti, katere vrste nagrajevanja imajo na intervjuvane osebe največji vpliv (denarno ali nedenarno nagrajevanje). Dve osebi sta odgovorili, da ima nanju večji vpliv denarno nagrajevanje in da jim nedenarno nagrajevanje ne predstavlja velikega pomena. Pri denarnem nagrajevanju sta jima najbolj pomembni višina plače in plačilo za delovno uspešnost. Ena izmed intervjuvanih oseb je navedla, da ji obe vrsti nagrajevanja veliko pomenita, vendar nekoliko prevladuje denarno nagrajevanje, predvsem v obliki plače.

5 Transkript intervjuja je na voljo pri avtorici.

6 Transkript intervjuja je na voljo pri avtorici.

38

Dve osebi sta dejali, da jima veliko pomenita denarno in nedenarno nagrajevanje, med katere sodijo plača, pohvala, organiziran dopust ali izlet, dobri medsebojni odnosi, občutek pripadnosti itd. Drugi dve izmed intervjuvanih oseb sta dejali, da jima več pomeni nedenarno nagrajevanje, tj. prosti dnevi, pozitivno delovno vzdušje, možnost soodločanja, pohvale za dobro opravljeno delo, možnosti izobraževanja in napredovanja.

Pri sedmem vprašanju sem želela odkriti, ali nagrajevanje za delovno uspešnost zaposlenim predstavlja izziv. Pet intervjuvanih oseb je izjavilo, da jim nagrajevanje za delovno uspešnost predstavlja izziv. Ena izmed intervjuvanih oseb je dejala, da jo to motivira, da svoje delo opravlja čim bolje. Ena oseba je dejala, da je nagrajevanje zanjo izziv, vendar ni glavno vodilo za uspešno delo. Samo eden izmed intervjuvancev je dejal, da nagrajevanje zanj ne predstavlja izziva.

Pri sledečem vprašanju sem se osredotočila na nedenarno nagrajevanje, saj sem želela ugotoviti, katere so tiste nedenarne nagrade, ki intervjuvance najbolj motivirajo. Šest intervjuvancev je dejalo, da jih najbolj motivira pozitivna delovna klima in dobri medsebojni odnosi. Dve izmed intervjuvanih oseb sta izpostavili tudi medsebojno pomoč, spoštovanje ter enakopravnost na delovnem mestu. Ena oseba je izpostavila, da ji veliko pomeni občutek pripadnosti, tri izmed intervjuvanih oseb pa so kot vodilne nedenarne motivacijske dejavnike navedle pohvale za dobro opravljeno delo. Zadnja intervjuvana oseba je kot glavni motivacijski dejavnik navedla možnost napredovanja na boljše delovno mesto ter možnost dodatnega izobraževanja in usposabljanja.

Deveto vprašanje se je nanašalo na to, katera vrsta nagrajevanja je v podjetju bolj prisotna (denarno ali nedenarno nagrajevanje). Tri intervjuvane osebe so dejale, da so v podjetju bolj prisotne nedenarne nagrade, predvsem v obliki prostih delovnih dni, dopusta, pohval za delo, skrbi za dobro in pozitivno delovno atmosfero ter spoštljivih odnosov. Dve osebi sta menili, da sta obe vrsti nagrajevanja približno enako prisotni v podjetju. Dve drugi osebi pa sta dejali, da pravzaprav prevladuje predvsem denarno nagrajevanje, ki se kaže kot plačilo za delovno uspešnost.

Pri naslednjem vprašanju sem od intervjuvanih oseb želela izvedeti, ali menijo, da so bili do sedaj ustrezno nagrajeni za opravljanje svojega dela. Pet intervjuvancev je dejalo, da so bili z dosedanjim nagrajevanjem zadovoljni in so bili za svoje delo tudi ustrezno nagrajeni. Ena izmed intervjuvanih oseb je izjavila, da je bila za svoje delo več kot ustrezno nagrajena, medtem ko je

39

druga intervjuvana oseba dejala, da je načeloma bila ustrezno nagrajena, a da vedno obstaja prostor za izboljšavo.

Nato sem intervjuvance vprašala, ali jih je v primeru, da niso bili nagrajeni za delovno uspešnost, kot bi si po njihovem zaslužili, morda to oviralo pri opravljanju nadaljnjega dela.

Dve izmed intervjuvanih oseb sta dejali, da to nanju ne bi vplivalo oz. da na njiju to ni imelo pretiranega vpliva. Tri osebe so rekle, da se v taki situaciji še niso znašle in so bile do sedaj vedno ustrezno nagrajene. Ena izmed njih je izpostavila, da bi se v primeru, da ne bi bila nagrajena za delovno uspešnost, pri nadaljnjem delu še bolje potrudila in pokazala svoje sposobnosti. Ena izmed intervjuvanih oseb je dejala, da se ji je to že zgodilo in se je njena motivacija nekoliko zmanjšala: »Vsekakor bi me demotiviralo, če po večkratnih pogovorih z nadrejenimi ne bi prišlo do spremembe oz. do nagrajevanja.« (Oseba X, osebni intervju, 27.

julij)⁷

Kot zadnje me je zanimalo, če ima morda kdo izmed zaposlenih kakšen predlog glede izboljšav načina nagrajevanja v podjetju. Ena izmed oseb je dejala, da nima nobenega predloga. Dve intervjuvani osebi sta nagrajevanje v podjetju ovrednotili pozitivno in sta povedali, da nimata nikakršnih predlogov, saj sta s trenutnim nagrajevanjem zadovoljni. Štiri intervjuvane osebe so dale različne predloge, s katerimi bi lahko izboljšali nagrajevanje. Ena od njih je predlagala, da bi lahko uvedli trinajsto plačo, dve od njih sta menili, da bi bila dobro, če bi izvajali dejavnosti za krepitev ekipnega duha (ang. team building), skupna druženja, piknike in razne izlete, kar bi delovni kolektiv medsebojno še dodatno povezalo. Eden izmed intervjuvancev je predlagal, da bi bila odlična stvar, če bi podjetje uvedlo različna dodatna izobraževanja in usposabljanja, s pomočjo katerih bi lahko zaposleni pridobili nove kompetence in postali bolj konkurenčni.