Pričakovanja učiteljev glede programov nadaljnjega izobraževanja in

Zanimalo nas je, v kolikšni meri so se učiteljem do sedaj uresničila pričakovanja glede programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Na voljo smo jim ponudili tri odgovore:

uresničila so se mi v celoti; delno so se mi uresničila; niso se mi uresničila. Anketiranci so izbrali enega od danih odgovorov ter svojo izbiro tudi utemeljili. Utemeljitve učiteljev smo razvrstili v naslednje kategorije: premalo praktičnih usmeritev; premalo lastne aktivnosti; pomanjkanje finančnih sredstev; razlika med samo ponudbo in dejansko izvedbo izobraževanja; povzemanje že znanega; pridobitev novega znanja ter drugo.

Želeli smo izvedeti, kakšna so tista izobraževanja, ki jih učitelji ocenjujejo kot kakovostna in uporabna pri svojem delu. Učiteljem smo postavili odprti tip vprašanj, njihove odgovore pa smo umestili v naslednje kategorije: možnost lastne aktivnosti na izobraževanju; povezovanje teoretičnih in praktičnih znanj; usmeritve, uporabne v praksi; izmenjava izkušenj; predstavljeni primeri dobre prakse in drugo.

- 81 -

Tabela 13: Uresničitev pričakovanj glede programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja

f f [%]

uresničila so se mi v celoti delno so se mi uresničila niso se mi uresničila skupaj

16 78 6 100

16,0 78,0 6,0 100,0

Iz tabele lahko razberemo, da so se do sedaj večini (78 %) učiteljev pričakovanja glede programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja delno uresničila, 16 % jih meni, da so se jim uresničila v celoti, 6 % pa pravi, da se njihova pričakovanja niso uresničila.

Tabela 14: Utemeljitev izbire glede uresničitve pričakovanj nadaljnjih izobraževanj in usposabljanj

f f [%]

premalo praktičnih usmeritev premalo lastne aktivnosti pomanjkanje finančnih sredstev

razlika med samo ponudbo in dejansko izvedbo izobraževanj povzemanje že znanega pridobitev novega znanja drugo

skupaj

27 10 13

10

13 15 12 100

27,0 10,0 13,0

10,0

13,0 15,0 12,0 100,0

- 82 -

Največ anketiranih učiteljev (27 %) je menilo, da jim nadaljnja izobraževanja in usposabljanja doprinesejo premalo praktičnih usmeritev, nato sledi prepričanje 15 %, da na izobraževanjih pridobijo novo znanje, sledita mnenji, da izobraževanja povzemajo že znano (13 %) in da primanjkuje finančnih sredstev za izobraževanja (13 %). Učitelji opozarjajo, da je na izobraževanjih premalo lastne aktivnosti (10 %) in da se pojavljajo razlike med samo ponudbo in dejansko izvedbo izobraževanj (10 %). 12 % učiteljev je izbralo odgovor drugo (slaba kakovost nekaterih izobraževanj; nestrokovnost nekaterih predavateljev; odpadanje izobraževanj).

Raziskava Programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev kot dejavnik profesionalnega razvoja (Pevec, 2012) je preučila, kakšna so stališča učiteljev o kakovosti izobraževanj. Rezultati so pokazali, da kar tri četrtine učiteljev (75 %) ocenjuje, da je kakovost programov slaba. To utemeljujejo z naslednjimi argumenti: preveč teorije (50 %); neaktualnost predstavljenih vsebin (41 %); premalo povezanosti vsebine določenih seminarjev z realno prakso (33 %). Tudi v naši raziskavi so se pričakovanja učiteljev glede programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja 78 % le delno uresničila, 6 % pa se niso uresničila. Učiteljem so se pričakovanja v celoti uresničila le v 16 %. Tako v raziskavi, ki jo je izvedla Pevec (2012), kot tudi v naši raziskavi učitelji opozarjajo na premalo praktičnih usmeritev in na neaktualnost določenih vsebin. Zaradi opozarjanja učiteljev na pomanjkljivosti izobraževanj bi bilo smiselno razmisliti, kako bi vzpostavili aktivno povezavo med učitelji praktiki ter strokovnjaki teoretiki.

Aktivno sodelovanje lahko dvigne kvaliteto izobraževanj pa tudi zadovoljstvo učiteljev ter poveča motiviranost učiteljev za udeležbo na izobraževanjih. Tudi problem pomanjkanja finančnih sredstev zagotovo pripomore k nezadovoljstvu učiteljev, saj se zaradi krčenja finančnih sredstev nekaterih izobraževanj ne morejo udeležiti, zaradi pomanjkanja prijav pa nekatera tudi odpadejo.

- 83 -

Tabela 15: Uresničitev pričakovanj učiteljev glede programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ter njihova utemeljitev

premalo 16 % učiteljem so se pričakovanja uresničila v celoti. Med njimi prevladuje mnenje, da so jim nadaljnja izobraževanja in usposabljanja omogočila pridobitev novega znanja (93,8 %), 6,2 % anketiranih pa je podalo odgovor, ki spada v kategorijo drugo (»Od izobraževanj sem pridobila toliko, kot sem pričakovala.«). 78 % učiteljem so se pričakovanja delno uresničila. Med njimi jih največ (34,6 %) opozarja na premalo praktičnih usmeritev, 12,8 % na premalo lastne aktivnosti na izobraževanjih, 14,1 % da se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nekaterih izobraževanj ne morejo udeležiti ali pa da iz tega razloga kvaliteta izobraževanj pada, 12,8 % med njimi opozarja na razliko med samo ponudbo in dejansko izvedbo izobraževanja, 12,8 % na povzemanje že znanega ter 12,8 % na druga opažanja (neuporabnost študijskih srečanj; nekatera izobraževanja so bila popolnoma brez pomena; nekatera izobraževanja niso dosegla pričakovanj; bi se dalo še kaj izboljšati).

6 % anketirancev pa se pričakovanja glede programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja niso uresničila. Med njimi jih polovica (50 %) opozarja na to, da na izobraževanjih povzemajo že

- 84 -

znano, 33,3 % na pomanjkanje finančnih sredstev in 16,7 % na druge težave (»Večina izobraževanj je odpadlo.«).

Tabela 16: Lastnosti kakovostnih nadaljnjih izobraževanj in usposabljanj

f f [%]

možnost lastne aktivnosti na izobraževanju

povezovanje teoretičnih in praktičnih znanj

usmeritve, uporabne v praksi izmenjava izkušenj

predstavljeni primeri dobre praksi

drugo skupaj

17

20

23 9 15

16 100

17,0

20,0

23,0 9,0 15,0

16,0 100,0

Največ anketirancev (23 %) je kot kakovostna izobraževanja ocenila tista, ki dajo veliko usmeritev, uporabnih v praksi, sledijo izobraževanja, ki povezujejo teoretična in praktična znanja (20 %), anketirancem je pomembna tudi lastna aktivnost na izobraževanju (17 %), predstavljeni primeri dobre prakse (15 %) in izmenjava izkušenj (9 %). V kategorijo drugo je umeščeni 16 % anketiranih, saj so konkretno naštevali imena izobraževanj, ki so jih ocenili kot uporabna.