18 anketiranih vzgojiteljev oz. 36 % anketirancev meni, da se otrok ne more vedno prostovoljno odločiti za sodelovanje v biblioterapevtskem procesu, 32 anketiranih vzgojiteljev (64 %) pa je mnenja, da to lahko naredi.
Ugotovila sem, da sem vprašanje postavila preveč splošno. Vprašanje bi bilo dobro razširiti s podvprašanjem, zakaj se je anketiranec odločil za pritrdilni oz. nikalni odgovor.
64 36
Ali menite, da se otrok lahko vedno prostovoljno odloči za sodelovanje v biblioterapetvskem procesu? (%)
Da. Ne.
V biblioterapiji je pomembno, da se otrok sam odloči ali pristopi k vzgojitelju ter pokaže zanimanje za raziskovanje. Vzgojiteljeva dolžnost pa je, da mu omogoča ozaveščanje (kot bodočemu bralcu), da se tudi drugi srečujejo s podobnimi stiskami in ravno to bo otroka čustveno razbremenilo ter mu odprlo nove poti. Na tem mestu se prostovoljnost otroka morda celo šele začne (Abdullah, 2002).
Naslednje vprašanje se zopet nanaša na izvajalca biblioterapije. Zanimalo me je, kaj menijo anketirani vzgojitelji o skrbi za zagotavljanje raznovrstnega bralnega gradiva udeležencem.
Graf 7: Izvajalčevo zagotavljanje raznovrstnega bralnega gradiva
98 % anketiranih vzgojiteljev se strinja, da je izvajalec oziroma vzgojitelj tisti, ki mora priskrbeti raznovrstno bralno gradivo. Le en vprašanec (2 %) zanika, da izvajalcu ni potrebno priskrbeti raznovrstno gradivo.
Biblioterapija kot pedagoško orodje je način uporabe bralnega gradiva v terapevtske namene.
Med bralno gradivo sodijo vse literarne vrste: biografije, pesmi, kratke zgodbe ali romani (Skubic, 2015).
Izvajalci morajo biti pozorni, da bo literatura, ki jo ponudimo otroku: ponujala domišljijo in čarobnost, vsebovala živalske like ter veliko dialoga, da spodbuja govor, uči učenje idr. Zgodbe
98 2
Ali menite, da mora izvajalec (vzgojitelj) priskrbeti raznovrstno bralno gradivo? (%)
Da. Ne.
morajo biti zanimive, zaključek pa navdihujoč in optimističen. Zgodba je lahko zapisana v preprostem jeziku, pa bo še vedno pestra in drugačna od drugih (Ateequ, b. d.).
Tako kot morajo izvajalci izbirati raznovrstno bralno gradivo, se morajo kasneje tudi pri izvedbi truditi, da je ta raznolika, pestra in zanimiva. Predvsem za mlajše otroke je primerno glasno branje, pripovedovanje zgodb ter avdiovizualne predstavitve. Vedno uporabimo tudi ilustracije ter knjigo večkrat preberemo. Resnične življenjske zgodbe tudi predstavimo na različne načine, direktno, ampak zelo previdno (Reščič Rihar in Urbanija, 1999).
Peto vprašanje se je nanašalo na kompetence izvajalca biblioterapije.
Zanimalo me je, ali se anketirani pedagoški delavci čutijo dovolj strokovno kompetentne za izvajanje biblioterapije v oddelkih vrtca.
Anketirani vzgojitelji so lahko izbirali med odgovori: da, morda ali ne, to je delo strokovnjakov.
f f %
Da. 7 14,0
Morda. 34 68,0
Ne, to je delo strokovnjakov. 9 18,0
Tabela 5: Vprašanje o strokovni kompetentnosti za izvedbo biblioterapije
7 (14 %) od vseh anketiranih vzgojiteljev se čutijo strokovno dovolj kompetentne za izvajanje biblioterapije v oddelku vrtca. 34 anketiranih vzgojiteljev oz. 68 % je izbralo odgovor »morda«
kar kaže na njihovo negotovost o strokovni usposobljenosti za izvedbo biblioterapije. Kar 9 anketiranih vzgojiteljev (18%) je izbralo odgovor »ne, to je delo strokovnjakov«. Zanimivo je, da je zadnji možni odgovor izbralo več anketirancev kot odgovor »da«.
Akinola (2014) pravi, da so dobra izbira knjige, individualno svetovanje in strokovno usposobljeni odrasli tri pomembne komponente, ki povečujejo intelektualno dobro počutje otrok.
V. Zabukovec (2017) povezuje biblioterapijo s svetovanjem ob knjigi ali s knjigo ter tako
kognitivni in socialni vidik delovanja otroka. Biblioterapija kot t. i. izrazna terapija pisano besedo uporablja kot terapevtsko sredstvo in se pogosto povezuje s terapevtskim pisanjem.
Anketiranci, ki so pri tem vprašanju izbrali odgovor »da« so nadaljevali z naslednjim vprašanjem. Anketiranci, ki so izbrali odgovor »ne«, so nadaljevali z vprašanjem številka 9.
Graf 8: Vključevanje biblioterapije v oddelek vrtca
25 anketiranih oz. 50 % v svoje pedagoško delo vključuje biblioterapijo. Enako število anketiranih vzgojiteljev je v svoje delo ne vključuje. Če bi raziskavo izvajala ponovno, bi vprašala še, če izvajate biblioterapijo, kdaj, na kakšen način in kako pogosto to počnete oz., kje so razlogi, da biblioterapije ne vključujete pri svojem pedagoškem delu v vrtcu.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (v obeh izdajah) in v Slovenskem pravopisu iz l. 1962 ni opredelitve pojma biblioterapija (Reščič Rihar in Urbanija, 1999).
D. Skubic (2015) v raziskavi ugotavlja, da je na Slovenskem pojem biblioterapija še vedno neznanka, kljub dolgoletni tradiciji institucionalne biblioterapije v tujini.
Sedmo in osmo vprašanje sta bili v spletnem anketnem vprašalniku z omejenim dostopom združeni ter ju je reševalo 25 anketiranih vzgojiteljev, druga polovica anketirancev je nadaljevala z vprašanjem 9.
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50
Da. Ne.
50 50
Ali v svoje pedagoško delo v vrtcu vključujete biblioterapijo? (%)
Tabela 6: Načini izvedbe biblioterapije v oddelku vrtca
S sedmim in osmim vprašanjem, sem želela izvedeti, kako vzgojitelji izvajajo biblioterapijo:
– ali jo izvajajo načrtno;
– ali se jo poslužujejo v prostočasnih dejavnostih;
– ali jo uporabljajo kot strategijo za reševanje problemov v skupini;
– ali jo uporabljajo kot strategijo za reševanje problemov posameznika.
Anketirani vzgojitelji so imeli na voljo odgovor »drugo«.
11 anketirancev oz. 44 % je označilo, da biblioterapijo uporablja kot strategijo za reševanje problemov v skupini. Sklepamo, da vzgojitelji veliko pozornosti in časa namenjajo dobri klimi, odkritim medosebnim odnosom in prijetni klimi v oddelku. Enako število anketirancev (16 %) je označilo odgovora, ki omenjata uporabo načrtne biblioterapije ter uporabo biblioterapije kot strategije za reševanje problemov posameznika. 5 anketirancev je izbralo uporabo biblioterapije v prostočasnih dejavnostih. Pod možnosti »drugo« je anketiranec vpisal, da biblioterapijo izvaja pred počitkom. Zanimivo bi bilo raziskati, ali jo uporablja kot strategijo za reševanje problemov, jo izvaja z enim otrokom ali z več otroki hkrati.
Presenetljivo je, da so bili izbrali vsi dani odgovori. To kaže na razširjeno znanje anketiranih vzgojiteljev o pedagoškem pomenu biblioterapije anketiranih vzgojiteljev.
Moses idr. (1969) poudarjajo naraščanje uporabe terapevtskih knjig. Raziskave kažejo močno povezavo med osebnostjo bralca ter med kognitivnimi in afektivnimi izkušnjami, ki jih ponuja literatura, v vseh procesih, kjer so vključene knjige kot terapevtska gradiva oziroma sredstva.
f f %
Biblioterapijo izvajam načrtno. 4 16,0
Biblioterapije se pri delu poslužujem v prostočasnih dejavnostih.
5 20,0
Uporabljam jo kot strategijo za reševanje problemov v skupini.
11 44,0
Uporabljam jo kot strategijo za reševanje problemov posameznika.
4 16,0
Drugo. 1 4,0
Skupaj 25 100,0
Vez, ki se vzpostavi med otrokom in vzgojitelji, kadar ti berejo, ima velik čustveni in vzgojni pomen za razvoj odnosov v oddelku vrtca. Knjige močno vplivajo na otrokov jezikovni razvoj, s tem pa tudi na razvoj mišljenja. Poleg tega knjiga uči, izobražuje, širi otrokovo intelektualno obzorje, razvija otrokovo ustvarjalnost in sooblikuje občutek za estetiko (Jamnik, 1998).
Predpogoj za otrokov uspešen razvoj je otrokovo dobro počutje. Knjiga je ena od podlag, s katero lahko vzgojitelj pri odnosu z otrokom oblikuje pogoje za prvo učenje in za razvoj govorne komunikacije (Vrbovšek, 2007).
Anketirani vzgojitelji so v nadaljevanju izbirali kriterije, ki naj bi jih izvajalci biblioterapije upoštevali, ko izbirajo bralno literaturo.
Lahko so izbirali med: vsebino zgodbe, ustreznimi ilustracijami, zgodbo z zapletom, primerno slovnico knjige, spodbudnim koncem zgodbe ter možnostjo »drugo«.
f f %
Vsebina zgodbe. 19 38,
Ustrezne ilustracije v knjigi. 2 4,0
Zgodba z zapletom. 1 2,0
Korekten jezikovni zapis. 20 40,0
Spodbuden konec zgodbe. 8 16,0
Drugo. 0 0,
Skupaj 50 100,0
Tabela 7: Kriteriji za izbiro bralne literature 20 anketiranih vzgojiteljev oz. 40 % je izbralo kriterij o primernosti slovnice knjige, ki jo
otroku ponudimo v okviru izvedbe biblioterapije. Ustrezne ilustracije in zgodbo z zapletom je skupaj izbralo le 6 % anketiranih vzgojiteljev, kar predstavlja 3 anketirane vzgojitelje. Večji odstotek pomembnosti so anketiranci (16 %) namenili spodbudnemu koncu zgodbe. Odgovora
»drugo« ni izbral nihče.
Dolžina zgodbe nikakor ne določa njegove kakovosti in vrednosti. Strokovnjaki, ki preučujejo problemsko slikanico Frog in love ter drugih zgodb o Zaljubljenem žabcu, katerih je avtor Max Velthuijs, menijo, da so to izjemno etične zgodbe za današnji čas. Odlično ponazarjajo, kako je
Žabcu so kljub kratki zgodbi enkratne kot bralno gradivo biblioterapije (Lavrenčič Vrabec, b.
d.).
Zanimalo me je še, kako vzgojitelji ocenjujejo pomembnost izvajanja biblioterapije v vrtcu in udeleževanja izobraževanj o biblioterapiji.
Graf 11: Ocena pomembnosti izvajanja biblioterapije v vrtcu
Ocena 1 je pomenila »sploh se ne strinjam«, ocena 5 »se popolnoma strinjam«. Najnižjo oceno sta izbrala dva anketirana vzgojitelja, oceno dve jih je izbralo pet, oceno tri je izbralo deset vzgojieljev in oceno štiri osem anketiranih vzgojiteljev. S trditvijo se je popolnoma 25 anketiranih vzgojiteljev oz. 50 %.
50 % je izbralo najvišjo oceno pomembnosti, najmanjši odstotek je prejela najnižja ocena, kar je dobro. Povprečna ocena glasov je tako 3,98. To pomeni, da več kot polovica anketiranih vzgojiteljev ocenjuje, da je izvajanje biblioterapije pomembna, čeprav rezultati prejšnjih vprašanj pojasnjujejo, da jo trenutno uporablja le polovica anketiranih vzgojiteljev.
0 5 10 15 20 25
1 2 3 4 5
2
5
10 8
25
Na petstopenjski lestvici ocenite, v kolikšni meri je pomembno izvajanje biblioterapije v vrtcu.
V. Zabukovec (2017) biblioterapijo predstavlja kot način omogočanja različnih izzivov. Za pedagoške delavce je bibliterapija tako orodje, s katerim lahko na nevsiljiv in ne preveč formalen način omogoča seznanitev s kompleksnejšimi življenjskimi tematikami.
V biblioterapiji se resničnim življenjskim zgodbam otrok pridruži problem oziroma zgodba nekoga, ki ni osebno prisoten, pač pa je prisotna le njegova življenjska situacija. Otroci se tako lažje poistovetijo z zgodbo ter se tako na mnogo bolj neobremenjen način soočajo z dogajanjem v zapisani zgodbi kot pa, da se morajo z določenim problemom fizično srečati. Poleg tega je priložnost za samouresničevanje idej ter želja posameznikov (Reščič Rihar in Urbanija, 1999:19).
Otrok lahko lastni problem s pomočjo knjige razširi in se vanj poglobi, prouči svojo problematiko ter poišče pot do razrešitve težav. Značaj knjige ter dogodki v zgodbi, pa naj bodo resnični ali izmišljeni, posameznika usmerijo k iskanju skupnih vzporednic med knjigo ter njegovim resničnim življenjem (Akinola, 2014).
Pri zadnji pestropenjski ocenjevalni lestvici so anketirani vzgojitelji ocenjevali pomembnost udeleževanja izobraževanj o biblioterapiji.
f f %
1 1 2,0
2 4 8,0
3 6 12,0
4 14 28,0
5 25 50,0
Skupaj 50 100,0
Tabela 9: Ocena pomembnosti izobraževanj o biblioterapiji
Polovica anketiranih vzgojiteljev je ocenila pomembnost izobraževanj o biblioterapiji je z najvišjo oceno. 14 anketirancev je izbralo oceno 4. Samo en anketiranec se je odločil za najnižjo oceno, štirje anketiranci za oceno 2 ter šest anketirancev se je odločilo oceno 3. Skupna povprečna ocena je 4,16, kar je izjemno visoka ocena in nakazuje, da bi si anketirani vzgojitelji želeli udeležiti strokovnih izobraževanj o biblioterapiji.
D. Skubic (2015) pravi, da je knjiga vzgojitelju lahko velik učitelj in podpora, saj otroci radi poslušajo zgodbe. Pojavlja pa se potreba k pomoči pri izbiri knjig ter ostalih bralnih gradiv, zato bi bilo smiselno uvesti redna strokovna spopolnjevanja s področja v vrtcu/šoli.
Biblioterapija v ospredje postavlja osebnostni razvoj posameznika in ne problemov. Beseda ni samo posrednik, temveč sprožilec sprememb. Vsaka izkušnja s kvalitetnim branjem predstavlja za otroka potencialno spremembo v razmišljanju in dojemanju sveta (Zabukovec, Resman in Furlan, 2007).
12 Sklepne ugotovitve
Mojo prvo raziskovalno vprašanje se je navezovalo na poznavanje pomena, pedagoško – terapevtskega namena in poteka biblioterapije. Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani vzgojitelji poznajo pomen in pedagoško – terapevtski namen biblioterapije. Povprečna ocena pri petstopenjski lestvici ocenjevanja opredelitve biblioterapije je bila kar 3,94. Večina anketiranih vzgojiteljev pozna vrste bibliterapije, prav tako pozna vse tri elemente (posameznik, izvajalec, literatura), ki lahko vstopajo v proces biblioterapije. Pri poznavanju poteka biblioterapije so razlike. Največje razlike se kažejo predvsem pri določanju vrstnega reda faz v biblioterapevtskem procesu, saj je končni rezultat pokazal nepoznavanje zadnjih dveh faz: faze uvida ter faze katarze. Da anketirani vzgojitelji poznajo biblioterapijo v pedagoškem konceptu je dokazal rezultat raziskave, ki kaže, da se je 97 % anketiranih vzgojiteljev strinjali, da je potrebno vsakemu udeležencu zagotavljati raznovrstno bralno literaturo.
Drugo raziskovalno vprašanje se je glasilo, ali se anketirani vzgojitelji čutijo strokovno kompetentne za izvajanje biblioterapije. Raziskava je pokazala statistično pomembne razlike, saj je kar 68 % anketiranih vzgojiteljev izbralo odgovor »morda«, 18 % anketirancev meni, da je to delo strokovnjakov, le 14 % anketiranih vzgojiteljev se čuti dovolj kompetentne za izvajanje biblioterapije v oddelku vrtca. Zanimiv rezultat raziskave je povprečna ocena pri ocenjevanju pomembnosti izvajanja biblioterapije. Ta je bila 3,98 in kaže na zanimanje vzgojiteljev za izvedbo biblioterapije. Raven strokovnih kompetenc vzgojiteljev za izvedbo biblioterapije, bi lahko dvignili s predstavitvami ter praktičnimi prikazi biblioterapije v vrtcu.
Pri tretjem raziskovanjem vprašanju me je zanimalo, na katere načine anketirani vzgojitelji uresničujejo biblioterapijo v vrtcu. Raziskava je pokazala, da vzgojitelji biblioterapijo v oddelku vključujejo tako kot načrtovano dejavnost pa tudi kot strategijo v prostočasnih dejavnostih. Med uporabo načrtne in nenačrtne biblioterapije se niso pokazale velike razlike.
Četrto raziskovalno vprašanje se je glasilo, na katere načine vzgojitelji vključujejo biblioterapijo v svojih oddelkih oz. ali jo uporabljajo kot strategijo reševanja posameznih problemov ali skupnega reševanja problemov v skupini. Izkazalo se je, da biblioterapijo anketirani vzgojitelji uporabljajo kot strategijo za reševanje problemov v skupini, manjši delež anketirancev pa jo uporablja za reševanje problemov posameznika. Zanimiv je odgovor
»drugo«, ko je anketiranec dodal, da biblioterapijo uporablja kot strategijo za umirjanje otrok pred počitkom.
Zadnje, peto raziskovalno vprašanje se je navezovalo na kriterije, ki jih vzgojitelji poslužujejo pri izbiri literature v biblioterapevtske namene. Anketirani vzgojitelji so za najpomembnejša kriterija izpostavili vsebino zgodbo in korekten jezikovni zapis, ki upošteva kognitivni in bralni razvoj otroka. Raziskava je prav tako pokazala, da so anketiranci v manjših odstotkih izbrali spodbuden konec zgodbe, ustrezne ilustracije in zgodbo z zapletom; slednjo je izbral le en anketiranec.
Če bi raziskavo izvajala ponovno, bi razširila krog anketirancev ter več zaprtih vprašanj razširila v kombinirana oz. odprta vprašanja, da bi anketirani vzgojitelji pojasnili svoje odgovore ter dopisali svoje predloge, npr. kako lahko pedagoški delavci uresničujejo biblioterapijo v oddelkih vrtca. Potencialno bi bila dobrodošla ideja o oblikovanju skupin, ki bi opredeljevala, širila, uresničevala zamisli o biblioterapevtskem pristopu v vrtcu ali/in skupino alternativnih pedagoških pristopov za razširitev idej v vrtce.
Biblioterapijo lahko v vrtcih ali/in šolah uresničimo z oblikovanjem in izvedbo novih projektov npr. Knjižnica v naši igralnici. Vzgojitelji bi z otroki skrbeli za urejenost knjižnice, se neposredno učili ravnanja s knjigo ter spoznavali, kaj nam knjiga lahko ponudi: od preproste, prve igre do spoznavanje samega sebe idr. Projekt o knjižnici se lahko šiti tudi v domove otrok in njihovih staršev ter v druge kulturne domove in ustanove. Koncept biblioterapije v pedagoškem procesu je zelo širok. Vzgojiteljem je zato potrebno ponuditi izobraževanje, kako biblioterapijo uresničevati v vrtcu. Konkretne dejavnosti se lahko prilagajajo starostnim skupinam otrok: pogovorne urice s knjigo, ustvarjanje otrokovega portfolia s knjigo, pogovor
ob knjigi, knjiga besed, fotoknjiga naše skupine, knjiga za pomiritev, nahrbtnik z izbrano knjigo, kazalo in knjiga, odraščanje s knjigo, s knjigo v vikend idr.
13 Viri in literatura
Abdullah, M. H. (2002). Bibliotherapy. (ERIC Digest 177). Bloomington: ERIC Clearinghouse on Reading English and Communication. Pridobljeno 4. julija 2018 s https://permanent.access.gpo.gov/websites/eric.ed.gov/ERIC_Digests/ed470712.htm.
Akinola, A. N. (2014). Bibliotherapy as an Alternative Approach to Children‘s Emotional Disorders. Creative Education, 5, 1281–1285. Pridobljeno 29. januarja 2018 s file:///C:/Users/hrova/Desktop/Bibliotherapy%20as%20an%20Alternative%20Approach%20t o%20Children’s%20Emotional%20Disorders.pdf.
Antila, R. D. (2009). Bibliotherapy and the K-5 Michigam Model for Health Curriculum.
Michigan: Northern Michigan University. Pridobljeno 29. 1. 2018 s file:///C:/Users/hrova/Desktop/Antila_Regan_MP.pdf.
Ateequ, S. I. (b. d). Using children's literature in the teaching of moral education in nigerian primary schools. Pridobljeno 7. julija 2018 s http://www.globalac ademic group . com/
journals/knowledge%20review/Ibrahim.pdf.
Batistič Zorec, M. (2009). Otroci so različni. V T. Devjak (ur.) in D. Skubic (ur.). Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia (str. 37–45). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Batistič Zorec, M., Marjanovič Umek, L. in Lešnik Musek, P. (1996). Otrokov razvoj v starostno heterogenih skupinah v vrtcu. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Burkeljca, S. (b. d). Okrogla miza »Biblioterapija – kdo ali kaj, s kom in za koga?«. Pridobljeno 4. julija 2018 s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SHWCB9XG /fae05972-14ae-4c3b-95d3-aa8a1799ecdf/PDF.
Devjak, T. in Berčnik, S. (2018). Vzgoja predšolskega otroka. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Horvat, L. (2001). Predgovor. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo (str. 33). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Jamnik, T. (1998). Predšolska bralna značka. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine.
Jensen, E. in Jensen, H.(2011). Dialog s starši. Ljubljana: Inštitut za sodobno družino Manami.
Jerše, L. (b.d.). Spodbujanje razmišljanja in mišljenja otroka. Pridobljeno 30. aprila 2018 s http ://www.Vrteckocevje.com/uploads/files/spodbujanje_razmi%C5%A1ljanja_in_mi%C5%A1lj enja_otrok(baby_book).pdf.
Kroflič, R. (1997). Med poslušnostjo in odgovornostjo: procesno-razvojni model moralne vzgoje. Ljubljana: Vija.
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolsko in šport.
Lavrenčič Vrabec, D. (b. d.). Maxu Velthuijsu v spomin. Pridobljeno 10. julija 2018 s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-51YP4YDU/1c6bc2e1-9b49-4238-a8bb-04dab9eb3d52/PDF.
Lotrič, V. (2011). Kurikulum v vrtcu (Interno gradivo). Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana: Ljubljana.
Marjanovič Umek, L. (2010). Otrok v vrtcu. Priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2001). Psihologija otroške igre: Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Nikolajeva, M. (2003). Verbalno in vizualno: Slikanica kot medij. Pridobljeno 13. februarja 2018 s file:///C:/Users/hrova/Downloads/Otrok_URN_NBN_SI_DOC-RHAJV937%20(2).pdf Podbevšek, K. (1995). Interpretativno branje kot del učiteljevega govornega nastopa.
Pridobljeno 10. julija 2018 s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1INCLV7/d5c4786d-04dd-4127-911b-f78d1a1ad36f/PDF.
Quzts, D. T. in Palombo, M. J. (2005). Bibliotherapy and Reading. Newsletter of the Special Interest Group of the International Reading Association, 15, 1–9.
Reščič Rihar, T. in Urbanija, J. (1999). Biblioterapija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Rezutznik Bozovičar, A. (2011). V krogu življenja. Pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju: Modart, D. O. O.
Rozalski, M., Stewart, A. in Miller, J. (2010). Bibliotherapy: Helping children cope with life‘s challenges. Kappa Delta Pi record, 47 (1), 33–37.
Saksida, I. (2012). Ustvarjalna obravnava književnih in drugih besedil v vrtcu in šoli.
Pridobljeno 12. februarja 2018 s http://solazaravnatelje.si/wp-content/uploads/2017/10/dr.-Igor-Saskida-predavanje.pdf.
Salecl, R. (1988): Vzgoja kot bistveno drugotno stanje. Pridobljeno 1. junija 2018 s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IMXWG8HZ/a47d7deb-db55-4c88-862e-70ec856350fc/PDF .
Satir, V. (1995). Družina za naš čas. Ljubljana: CZ.
Shechtman, Z. (2009). Treating child and adolescent aggression through bibliotherapy.
Pridobljeno 9. julija 2018 s https://www.springer.com/gp/book/9780387097435.
Skubic, D. (2015). Biblioterapija v vrtcu. V T. Devjak (Ur.), Vpliv družbenih sprememb na vzgojo in izobraževanje v vrtcu (str. 371–356). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Stražar, B. (1980). Književnost za otroke. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo.
Vec, T. (2005). Komunikacija-umevanje sporazuma. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Vrbovšek, B. (2007). Porajajoča se pismenost v predšolskem obdobju. Ljubljana: Supra, d. o.
o.
Zabukovec, V. (2017). Biblioterapija v knjižnici. Pridobljeno 5. julija 2018 s https://kn jiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/viewFile/6727/6379.
Zabukovec, V., Resman, M. in Furlan, M. (2007). Bibliosvetovanje (biblioterapija) v šoli.
Pedagoška obzorja, 22 (3–4), 63–77.
Žnidaršič, S. (b. d). Otrokova igra. Pridobljeno 2. maja 2018 s
Žnidaršič, S. (b. d.). Čustveni razvoj otroka. Pridobljeno 29. aprila 2018 s http://www.oshjh-staritrg.si/files/2013/0.3/USTVENI_RAZVOJ_OTROKA.pdf.
14 Priloge
14.1 Anketni vprašalnik
Spoštovani, sem študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, smer predšolska vzgoja.
Pripravljam diplomsko delo z naslovom Biblioterapija kot del vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcu. Predvsem me zanima ali vzgojitelji poznajo pomen in namen biblioterapije ter kako jo vključujejo v svoje pedagoško delo. V ta namen sem izdelala kratek anketni vprašalnik. Vljudno Vas naprošam, da mi pomagate z izpolnitvijo anonimnega vprašalnika, ki bo namenjen izključno moji raziskavi.
Za sodelovanje in pomoč se Vam najlepše zahvaljujem ter Vas pozdravljam.
Urška Skobe
1. Spol
a) M b) Ž
2. Leta delovnih izkušenj v vrtcu:
a) do 3 let.
b) od 3 do 6 let.
c) od 7 do 10 let.
č) od 11 do 14 let.
d) od 15 do 18 let.
e) več kot 19 let.
3. V katero starostno skupino so vključeni otroci v Vašem oddelku?
b) Od 2 do 3 let.
c) Od 3 do 4 let.
č) Od 4 do 5 let.
d) Od 5 do 6 let.
ANKETNI VPRAŠALNIK
1. Kako ocenjujete opredelitev »Biblioterapija je raba knjig v terapevtske namene.«?
Navodilo: Obkrožite številko in pri tem upoštevajte: 1 = sploh se ne strinjam, 2 = delno se ne strinjam, 3 = ne morem se odločiti, 4 = se delno strinjam, 5 = se popolnoma strinjam.
Navodilo: Obkrožite številko in pri tem upoštevajte: 1 = sploh se ne strinjam, 2 = delno se ne strinjam, 3 = ne morem se odločiti, 4 = se delno strinjam, 5 = se popolnoma strinjam.