V nadaljevanju diplomskega dela bodo predstavljeni rezultati analiz podatkov, ki smo jih pridobili na podlagi vprašanj drugega (trema, javno nastopanje, komunikacija) in tretjega sklopa (občutenje treme, načini sproščanja pred javnim nastopom, pogostost doživljanja treme med nastopom) anketnega vprašalnika. Predstavili bomo frekvenčno porazdelitev trditev, odstotek frekvenčne porazdelitve odgovorov, aritmetično sredino oz. povprečno vrednost in standardni odklon.
Tabela 6: Pogostost treme pred javnim nastopanjem
N f %
N – število vseh odgovorov, f – frekvenčna porazdelitev odgovorov, % – odstotek frekvenčne porazdelitve odgovorov
Vir: lasten
V tabeli 6 so predstavljeni rezultati deskriptivne statistike vprašanja »Ali imate tremo pred javnim nastopom?«. Rezultati kažejo, da ima 47 % anketiranih tremo pred javnim nastopanjem, 40 % anketiranih ima včasih tremo pred javnim nastopom, medtem ko 13 % anketiranih trdi, da treme pred javnim nastopom nimajo oz. je ne občutijo. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da je je trema pred javnim nastopanjem zelo pogosta med študenti nekaterih članic Univerze v Ljubljani, zato je pomembno ugotoviti razloge zanjo.
Tabela 7: Koristnost treme pred javnim nastopanjem
N – število vseh odgovorov, f – frekvenčna porazdelitev odgovorov, % – odstotek frekvenčne porazdelitve odgovorov
Vir: lasten
Tabela 7 prikazuje deskriptivno statistiko vprašanja »Ali menite, da je trema koristna pri javnem nastopanju?«. Rezultati kažejo, da 48 % anketiranih meni, da je trema pred javnim nastopanjem lahko včasih koristna, 28 % anketiranih meni, da je trema koristna, medtem ko 24 % anketiranih meni, da trema pred javnim nastopanjem ni koristna. Slednje rezultate lahko razumemo na način, da anketirani menijo da je trema lahko včasih pri javnem nastopu tudi koristna, saj nas motivira in bolje pripravi na javni nastop.
Tabela 8: Razlogi za pojav treme pred javnim nastopanjem
N f %
N – število vseh odgovorov, f – frekvenčna porazdelitev odgovorov, % – odstotek frekvenčne porazdelitve odgovorov
Vir: lasten
Na podlagi podatkov iz tabele 820 lahko ugotovimo, da 49 % anketiranih meni, da je dvom v neuspeh najpogostejši razlog za pojav treme pred javnim nastopanjem. Kot najpogostejši razlog za pojav treme pred javnim nastopanjem je strah pred oceno in kritiko izbralo 45 % anketiranih, strah pred nesprejetostjo 42 % anketiranih, situacijo nastopa 41 % anketiranih, osebnostne značilnosti pa 38 % anketiranih. Najmanj anketiranih, in sicer 33 %, je kot najpogostejši razlog za pojav treme pred javnim nastopanjem izbralo nalogo, ki je pred nami. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da je anketirance najbolj strah neuspeha, ocene
20 Anketirani so imeli pri tem vprašanju možnost izbrati več kot en odgovor, zato skupni odstotek frekvenčne porazdelitve odgovorov ne znaša 100 %. Pri frekvenčni porazdelitvi odgovorov lahko vidimo, da so vsi anketirani izbrali vsaj en odgovor ne pa nujno vseh, posledično skupno število odgovorov ne znaša 320.
in kritike, medtem ko jih ni strah naloge, ki je pred njimi. Teorija pravi, da so eni izmed razlogov za pojav treme pred javnim nastopanjem pretekli neuspehi, kar pomeni, da je imel govorec v preteklosti slabe izkušnje z javnim nastopanjem, zato dvomi vase. Posameznika je pred javnim nastopanjem tudi strah ocene in kritike občinstva, katerih mnenja ceni in spoštuje. Nekateri posamezniki so pred javnim nastopom samozavestni, saj na javni nastop gledajo kot izziv in priložnost za izboljšanje, zato jih ni strah naloge, ki je pred njimi.
Tabela 9: Naklonjenost javnemu nastopanju
N – število vseh odgovorov, f – frekvenčna porazdelitev odgovorov, % – odstotek frekvenčne porazdelitve odgovorov
Vir: lasten
Tabela 9 prikazuje rezultate na vprašanje »Ali radi javno nastopate?«. Na podlagi podatkov ugotavljamo, da 69 % anketiranih nerado javno nastopa. Preostalih 31 % trdi, da radi javno nastopajo.
N – število vseh odgovorov, f – frekvenčna porazdelitev odgovorov, % – odstotek frekvenčne porazdelitve odgovorov
Vir: lasten
Iz tabele 10 je razvidno, da se 71 % vseh sodelujočih v raziskavi vedno pripravi na javni nastop, 24 % vseh sodelujočih se na javni nastop pripravlja včasih, 5 % vseh sodelujočih pa trdi, da se na javni nastop ne pripravlja. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da se 71 % anketiranih vedno pripravi na javni nastop, kar pozitivno vpliva na doživljanje treme pred javnim nastopanjem.
Tabela 11: Pomembnost dobro pripravljenega javnega nastopa
N – število vseh odgovorov, f – frekvenčna porazdelitev odgovorov, % – odstotek frekvenčne porazdelitve odgovorov
Vir: lasten
Tabela 11 prikazuje pomembnost dobro pripravljenega javnega nastopa. 91 % anketirancev meni, da je pri javnem nastopu zelo pomembna dobra pripravljenost. Ostalih 9 % anketirancev pa meni, da dobro pripravljen javni nastop ni pomemben. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da je anketirancem zelo pomembna dobra priprava na javni nastop, kar pomeni, da želijo izboljšati svoje spretnosti, znanje in izkušnje pri javnem nastopanju.
Tabela 12: Pomembnost vpliva udeležbe na izobraževanjih na temo javnega nastopa
N f %
N – število vseh odgovorov, f – frekvenčna porazdelitev odgovorov, % – odstotek frekvenčne porazdelitve odgovorov
Vir: lasten
Na podlagi podatkov iz tabele 12 je razvidna pomembnost vpliva udeležbe pri vajah, seminarjih in izobraževanjih na temo javnega nastopa. 76 % anketiranih meni, da ima udeležba na vajah, seminarjih in izobraževanjih na temo javnega nastopa pomemben vpliv.
Preostalih 24 % anketiranih pa meni, da udeležba na vajah, seminarjih in izobraževanjih na temo javnega nastopa ni pomembna. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da se anketiranci zavedajo kako pomembna je udeležba na vajah, seminarjih in izobraževanjih na temo javnega nastopanja za krepitev njihovega znanja in veščin.
Tabela 13: Pogostost srečevanja z javnim nastopom
N – število vseh odgovorov, f – frekvenčna porazdelitev odgovorov, % – odstotek frekvenčne porazdelitve odgovorov
Vir: lasten
Iz tabele 13 je razvidno, da se 44 % anketiranih zelo redko srečuje z javnim nastopom.
Nekateri se srečujejo z javnim nastopom nekajkrat na mesec (40 %), nekajkrat na teden (12 %) in nekateri pa celo vsak dan (3 %). Samo 1 % anketiranih je odgovoril, da se z javnim nastopom še nikoli ni srečal. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da se anketirani premalokrat srečujejo z javnim nastopanjem, saj se večina anketiranih z javnim nastopanjem srečuje samo enkrat na mesec. Glede na rezultat raziskave bi bilo potrebno anketirane spodbuditi za javno nastopanje preko izobraževanj in seminarjev na fakultetah.
Tabela 14: Kakšen govorec mislite, da ste?
N f %
N – število vseh odgovorov, f – frekvenčna porazdelitev odgovorov, % – odstotek frekvenčne porazdelitve odgovorov
Vir: lasten
V tabeli 14 so predstavljeni rezultati na vprašanje »Kakšen govorec mislite, da ste?«.
Rezultati kažejo, da 60 % anketiranih meni, da so povprečni govorci, 25 % anketiranih meni, da so dobri govorci, 15 % anketiranih pa meni, da so slabi govorci.
Tabela 15: Pomembnost neverbalne komunikacije in videza
N f %
Da, govorica telesa in zunanja podoba sta zelo pomembni.
Pomembna je urejenost, saj z njeno pomočjo pridobim avtoriteto in sem videti samozavestnejši-/a.
Zunanji videz mi ni pomemben, bolj je pomembna telesna govorica.
Na moj nastop ne vplivata neverbalna komunikacija in urejenost, saj sem osredotočen/-a le na uspešno opravljen verbalni del.
N – število vseh odgovorov, f – frekvenčna porazdelitev odgovorov, % – odstotek frekvenčne porazdelitve odgovorov
Vir: lasten
Tabela 1521 prikazuje pomembnost neverbalne komunikacije in videza pri javnem nastopu.
66 % anketiranih meni, da sta govorica telesa in zunanja podoba zelo pomembni, 48 % anketiranih meni, da je pomembna urejenost, saj z njeno pomočjo pridobijo avtoriteto in so videti samozavestnejši. 16 % anketiranih pa trdi, da na njihov nastop ne vplivata neverbalna komunikacija in urejenost, saj so osredotočeni le na uspešno opravljen verbalni del. Prav tako 16 % anketiranih meni, da jim zunanji videz ni pomemben, saj je bolj pomembna telesna govorica. Teorija pravi, da je pomembno, da na občinstvo naredimo dober prvi vtis, ki nas bo spremljal še dolgo po našem nastopu. O uspešnem javnem nastopu govorimo takrat, ko po zaključku nastopa občinstvo še zmeraj misli na naše besede in na naš nastop. Občinstvo prepričamo tako z besedno kot z nebesedno komunikacijo, med katero spadajo predvsem telesna govorica, mimika in zunanji videz. Na podlagi teorije in rezultatov raziskave ugotavljamo, da na občinstvo naredi govorec dober prvi vtis predvsem z njegovo zunanjo podobo in govorico telesa. Ob prihodu govorca na oder, občinstvo opazi tudi njegovo urejenost, s pomočjo katere je videti samozavestnejši in odločnejši. Poleg neverbalne komunikacije je pomembna tudi verbalna komunikacija, ki je pomemben dejavnik sporočanja in pridobivanja naklonjenosti občinstva poleg posameznikove vsebine govora, zunanje podobe in telesnih kretenj.
21 Anketirani so imeli pri tem vprašanju možnost izbrati več kot en odgovor, zato skupni odstotek frekvenčne porazdelitve odgovorov ne znaša 100 %. Pri frekvenčni porazdelitvi odgovorov lahko vidimo, da so vsi anketirani izbrali vsaj en odgovor ne pa nujno vseh, posledično skupno število odgovorov ne znaša 320.
Tabela 16: Pogostost občutenja telesnih občutkov treme
N MI
N MAX PV SO Med nastopom imam tresoč
glas. 315 1 5 2,8 1,21
Začnem glasno/tiho govoriti. 315 1 5 2,7 1,25 Imam potne dlani, na obrazu se
pojavi rdečica. 315 1 5 3,1 1,35
Imam suha usta. 315 1 5 2,7 1,30
Imam povišan srčni utrip. 315 1 5 3,5 1,35 Pojavita se vrtoglavica in
slabost. 315 1 5 1,9 1,18
Imam prebavne motnje. 315 1 5 2,1 1,30
Miselna blokada. 315 1 5 2,6 1,27
Skupaj 315
N – število vseh odgovorov, MIN – najmanjša vrednost, MAX – največja vrednost, PV – povprečna vrednost, SO – standardni odklon
Vir: lasten
Iz podatkov v tabeli 16, ki prikazujejo pogostost občutenja telesnih občutkov treme pred javnim nastopanjem, ugotavljamo, da je ta sklop ocenjen s povprečno oceno med 1,9 in 3,5.
Najmanjšo vrednost predstavlja 1 (nikoli), največja 5 (vedno). Z najvišjo povprečno oceno 3,5 je bila ocenjena trditev »Imam povišan srčni utrip.«, sledi trditev, ocenjena s 3,1, »Imam potne dlani, na obrazu se pojavi rdečica.«. Z najnižjo povprečno oceno 1,9 so anketiranci ocenili trditev »Pojavita se vrtoglavica in slabost.«. Sklop pogostosti občutenja telesnih občutkov treme pred javnim nastopanjem je bil v povprečju ocenjen z 2,7.
Tabela 17: Pogostost občutenja notranjih občutkov treme
N MIN MAX PV SO
Počutim se nesamozavestno. 315 1 5 3,1 1,19
Negotovost vase in v svoj nastop. 315 1 5 3,1 1,24
V glavi se mi na hitro odvrti moj nastop in težave, na
katere lahko med nastopom naletim. 315 1 5 2,8 1,22
Skrbi me, da poslušalcem moj nastop ne bo všeč. 315 1 5 3,1 1,24 Med nastopom sem 100 % zbran/-a, zato ne občutim
nobenega od zgoraj naštetih znakov. 315 1 5 2,3 1,22
Skupaj 315
N – število vseh odgovorov, MIN – najmanjša vrednost, MAX – največja vrednost, PV – povprečna vrednost, SO – standardni odklon
Vir: lasten
Tabela 17 prikazuje pogostost občutenja notranjih občutkov treme pred javnim nastopanjem. Trditvi s povprečno oceno 3,1 »Počutim se nesamozavestno.« in »Negotovost vase in v svoj nastop.« so anketiranci ocenili najvišje. Sledi trditev »V glavi se mi na hitro odvrti moj nastop in težave, na katere lahko med nastopom naletim.«, ocenjena z 2,8.
Trditev »Med nastopom sem 100 % zbran/-a, zato ne občutim nobenega od zgoraj naštetih znakov.« je bila ocenjena z najnižjo povprečno oceno 2,3. Sklop pogostosti občutenja notranjih občutkov treme pred javnim nastopanjem je bil v povprečju ocenjen z 2,9. Na podlagi rezultatov lahko vidimo, da se največ anketirancev pred javnim nastopanjem počuti nesamozavestno in negotovo. Na podlagi teh dejstev lahko razumemo, da moramo za obvladovanje treme pred javnim nastopanjem okrepiti predvsem samozavest in se na nastop pripraviti, saj nas bo to motiviralo pri nadaljnjih javnih nastopih.
Tabela 18: Pogostost sproščanja pred javnim nastopom
N Min Max PV SO
Meditiram ali se sproščam s pomočjo joge. 315 1 5 1,8 1,13
Poskušam ohraniti pozitivno in samozavestno
mišljenje. 315 1 5 3,4 1,15
Sproščam se z dihalnimi vajami. 315 1 5 2,5 1,37
Uživam sredstva za pomiritev. 315 1 5 1,6 1,13
Prižgem si cigareto. 315 1 5 2,0 1,47
Prakticiram svoj način sproščanja. 315 1 5 2,6 1,43
Skupaj 315
N – število vseh odgovorov, MIN – najmanjša vrednost, MAX – največja vrednost, PV – povprečna vrednost, SO – standardni odklon
Vir: lasten
Na podlagi podatkov iz tabele 18, ki prikazujejo pogostost sproščanja pred javnim nastopom, ugotavljamo, da je bila z najvišjo povprečno oceno 3,4 ocenjena trditev
»Poskušam ohraniti pozitivno in samozavestno mišljenje.«, sledi ji trditev »Prakticiram svoj način sproščanja.«, ki je ocenjena z 2,6. Najnižjo povprečno oceno 1,6 je dobila trditev
»Uživam sredstva za pomiritev.«. Sklop pogostosti sproščanja pred javnim nastopom je bil povprečno ocenjen z 2,3. Na podlagi rezultatov lahko ugotovimo, da je precej velik delež tistih anketirancev, ki kljub občutenju treme poskuša ohraniti pozitivno in samozavestno mišljenje, ne da bi se pri tem sproščali z drugimi pomirjevalnimi sredstvi ali cigareti.
Menimo, da je tudi brez pomirjeval ali drugih sredstev možno kakovostno in efektivno zmanjšati občutek treme pred javnim nastopanjem.
Tabela 19: Najpogostejši strah, ki nastane pred javnim nastopom
N Min Max PV SO
Strah, da bo moj nastop nezanimiv in
dolgočasen. 315 1 5 3,0 1,18
Strah pred neznanjem (ne bom znal/-a odgovoriti
na zastavljena vprašanja). 315 1 5 3,3 1,23
Strah pred neuspešnim nastopom. 315 1 5 3,3 1,23
Strah občutka, da vso občinstvo vidi mojo tremo
in nervozo. 315 1 5 3,2 1,32
Strah pred pametnimi in zahtevnimi poslušalci. 315 1 5 3,2 1,28 Strah, da ne bom mogel/-a odpreti ust in začeti
govoriti. 315 1 5 2,5 1,31
Strah pred praznim umom – da bom pozabil/-a,
kaj sem hotel/a govoriti, 315 1 5 3,2 1,31
Skupaj 315
N – število vseh odgovorov, MIN – najmanjša vrednost, MAX – največja vrednost, PV – povprečna vrednost, SO – standardni odklon
Vir: lasten
V tabeli 19 so predstavljeni podatki o najpogostejših razlogih za strah pred javnim nastopanjem. V povprečju je ta sklop ocenjen v intervalu od 2,5 in 3,3. Najmanjša vrednost je bila ocena 1 (nikoli), največja pa 5 (vedno). Anketiranci so najvišje, z oceno 3,3, ocenili trditvi »Strah pred neznanjem (ne bom znal/-a odgovoriti na zastavljena vprašanja.)« in
»Strah pred neuspešnim nastopom.«, sledita pa ji trditvi s povprečno oceno 3,2, in sicer
»Strah občutka, da vso občinstvo vidi mojo tremo in nervozo.« in »Strah pred pametnimi in zahtevnimi poslušalci.«. Z najnižjo povprečno oceno 2,5 je bila ocenjena trditev »Strah, da ne bom mogel/-a odpreti ust in začeti govoriti.« Na podlagi rezultatov ugotovimo, da je anketirance pri javnem nastopanju najmanj strah, da ne bodo mogli odpreti ust in začeti govoriti. To si lahko obrazložimo na način, da se anketiranci zavedajo, da bodo javni nastop izpeljali do konca, vendar jih je še vseeno strah odziva poslušalcev, vprašanj, neznanja, praznega uma.