Pred javnim nastopom človek pogosto občuti tremo, ki je lahko v obliki telesnega ali duševnega zaznavanja. Tremo telesno zaznamo v obliki miselne blokade, suhih ust, potnih dlani, medtem ko duševno na podlagi negativnih misli, ki nas spremljajo pred javnim nastopom. Za boljše razumevanje v nadaljevanju predstavljamo telesno in duševno zaznavanje treme.
Ozer (2009, str. 66–74), trdi, da obstaja enajst med seboj različnih simptomov, ki jih občutijo ljudje s tremo pred javnim nastopanjem, in sicer: suha usta, potne dlani, rdečica na obrazu, vrtoglavica, drhteč glas, miselna blokada, čezmerno bitje srca, premočene pazduhe, tresoče roke, tresoča kolena in slabost.
Posameznik naj bi imel pri javnem nastopu v bližini kozarec vode, saj mu lahko živčnost izsuši usta. Običajno občinstvo ne opazi suhih ust, vendar za posameznika, ki ima tremo pred javnim nastopanjem, to pomeni še dodatno znamenje šibkosti. Potne dlani nastanejo v obliki kapljic vlage, ki se zaradi živčnosti nabirajo na dlaneh. Rdečica na obrazu ni znak nemočnosti in šibkosti. Pojavi se, ko se kožne žile razširijo. Po navadi izgine po javnem nastopanju. Če posameznik občuti vrtoglavico, to lahko pomeni, da bo vsak čas omedlel. Ob vrtoglavici občutimo izgubo nadzora nad mislimi. Tresoč glas je pokazatelj pomanjkanja samozavesti in izkušenj pri javnem nastopanju. Občinstvo od vseh simptomov najbolj opazi miselno blokado, pri kateri glava preprosto postane prazna. Gre za to, da misli postanejo v trenutku prazne ne glede na to, da so bile še nekaj trenutkov nazaj polne ganljivih besed in odličnih namenov. Najbolj zahteven simptom je razbijajoče srce, saj se človek počuti, kot da bo doživel srčni infarkt. Drhtenje rok se lahko pojavi ne glede na to, kako samozavestno je slišati naš glas. Tresoča kolena so viden znak šibkosti ljudi s tremo pred javnim nastopanjem, saj ima posameznik občutek, da se bo njegovo telo vdalo in padlo na tla. Eden izmed nepredvidljivih simptomov je občutenje slabosti v želodcu, ki ga po navadi ljudje občutijo pred javnim nastopom. Vsi našteti simptomi so občinstvu skoraj da nevidni (Ozer, 2009, str.
66 - 74).
Tremo pred javnim nastopanjem povzročajo tudi duševno stanje in misli človeka. Priprave in čas so potrebne tako za dobro pripravo na nastop kot za umiritev duševnega stanja in misli. Pomembno je, da se govorec pred javnim nastopom umiri in da ga pri tem trema ne ovira (Ozer, 2009, str. 66).
Moller (2017) pojasni tri predvidljive faze, s katerimi se telo posameznika odziva na stresne dejavnike, ki jih imenujemo splošni prilagodljivi simptom, in sicer alarm, odpornost in izčrpanost. Faza alarma prikazuje prvi odziv na stres, ki je zavedanje nevarnosti in priprava na soočanje. Pri tem se aktivira avtonomni živčni sistem in hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (HPA). Ob tem se sproščajo primarno stresni hormoni, kot so adrenalin in kortizol. Pri fazi odpornosti začne homeostaza vzpostavljati ravnovesje in nastopi obdobje okrevanja za obnovo in popravilo. Stresni hormoni se tako vrnejo v normalno stanja, vendar je možnost zmanjšanja prilagoditvene energije in obrambne sposobnosti. V fazi izčrpanosti stres traja že nekaj časa. Telo se stresu ne more upreti zaradi pomanjkanja energije za prilagajanje. To pogosto imenuje adrenalna utrujenost, preobremenitev, neprilagojenost in izgorelost. Kronični strah močno vpliva na splošno zdravje, kar se kaže pri motnjah spanja, hranjena, delovanju endokrinega in imunskega sistema in spremembah v hipotalamusu-hipofizi-nadledvični žlezi ter avtonomnem živčnem sistemu. Kronični strah ima velik vpliv na telesno zdravje, saj se bolečine v telesu spremenijo v kronično bolezen, glavoboli v migrene in težave z dihanjem v astmo. Kronični strah vpliva na duševno zdravje, kar se kaže v naučeni nemoči, obsesivno kompulzivnih mislih, nihanju razpoloženja in neljubečih čustvih.
Trema pred javnim nastopanjem se pogosto pojavlja v obliki duševnega zaznavanja treme.
Posameznik lahko duševno tremo zazna na podlagi socialne anksiozne motnje, panične motnje, fobije, kroničnega strahu, tesnobe in stresa.
Gordon (2016) opredeljuje panično motnjo kot motnjo, ki lahko poslabša kakovost življenja posameznika, saj lahko povzroči socialno izolacijo, težave v službi in duševne motnje.
Posamezniki s panično motnjo imajo ponavljajoče se in nenadne napade strahu, ki lahko trajajo več minut. Imenujemo jih tudi napadi panike, za katere je značilen stran pred izgubo nadzora. Med paničnim napadom lahko pride do močnega odziva telesa, pri katerem je občutek podoben srčnemu infarktu. Ljudje s panično motnjo imajo lahko občutek strahu in ne nadzora, ponavljajoče in nenadne napade panike, ki jih pogosto spremljata nepremagljiv strah in tesnoba. Posameznika, ki ima pogoste panične napade, pogosto spremlja močna skrb, kdaj bo doživel naslednji panični napad.
Brazier (2020) meni, da med duševno zaznavanje treme posameznika sodi fobija, ki je vrsta anksiozne motnje, ki pri posamezniku povzroča nerazumljiv in skrajen strah pred krajem, predmetom ali situacijo. Posameznik, ki ima fobijo, pogosto oblikuje svoje življenje tako, da se izogiba tistemu, kar se mu zdi nevarno. Fobija je duševna motnja, ki jo je mogoče diagnosticirati. Ko se posameznik sooči s fobijo, doživlja močno stisko, kar lahko prepreči normalno delovanje in vodi do paničnih napadov.
Delagran (2016) meni, da kronični strah vpliva predvsem na telesno zdravje, spomin,
posameznika in lahko povzroči poškodbe ožilja in srca, slabšo plodnost in težave s prebavili, kar lahko vodi do pospešenega staranje ali prezgodnje smrti. Kronični strah lahko poslabša oblikovanje dolgoročnega spomina, zaradi česar je strah težje uravnavati, poleg tega pa lahko prekine procese v možganih, ki posamezniku omogočajo etično ravnanje, uravnavanje čustev in branje neverbalnih namigov. Vse to negativno vpliva na razmišljanje in sprejemanja odločitev posameznika, kar lahko vodi do impulzivnih reakcij in močnih čustev.
Kronični strah se pri duševnem zdravju predvsem kaže v obliki klinične depresije in utrujenosti.
Vsak človek občuti tremo, različno je samo, ali tremo občuti kot pospešeno bitje srca, potenje, pospešeno dihanje ali pa v obliki depresije, anksioznosti in stresa. Poznavanje telesnega in duševnega zaznavanja treme lahko posamezniku pomaga pri tem, da vidi, da je to občutenje nekaj normalnega in da se to lahko zgodi vsakemu posamezniku. Vseeno pa se telesno zaznavanje treme razlikuje od duševnega, saj je duševno zaznavanje treme po navadi skrito v naši podzavesti in ga je težje premagati in se z njim soočiti. Spoznanja predstavljene vsebine so pomembne tudi za našo raziskavo, saj bomo skušali ugotoviti, kako pogosto študenti Univerze v Ljubljani občutijo telesno in duševno zaznavanje treme pred javnim nastopanjem.
Vsak človek torej občuti tremo pred javnim nastopanjem, razlika je samo, v kolikšni meri jo občuti in ali jo zna kontrolirati. S tem namenom je pomembna opredelitev nasvetov za obvladovanje treme, ki so predstavljeni v nadaljevanju diplomskega dela.
Carnegie (2012, str. 79) opredeljuje nekatere nasvete za premagovanje treme pred javnim nastopanjem:
‒ Pomembno je, da poznamo občinstvo, pred katerim nastopamo in da ugotovimo, kakšna so njegova pričakovanja.
‒ Pomembno je, da se na javni nastop dobro pripravimo.
‒ Pomembna sta zavedanje namena govora in samozavest.
‒ Pomembno je, da se govora ne učimo na pamet in da temo govora obvladamo.
‒ Pomembno je, da pritegnemo pozornost občinstva.
‒ Pomembno je, da si občinstvo zapomni namen našega nastopa.
‒ Pomembno je, da pred javnim nastopom izvajamo vaje, ki bodo zmanjšale vpliv treme.
‒ Pomembno je, da pred vsakim javnim nastopom preverimo delovanje vseh pripomočkov in slikovnega materiala.
‒ Pomembno je, da vzpostavimo očesni stik z občinstvom.
‒ Pomembno je, da govorimo o nečem, kar poznamo in nas zanima.
‒ Tremo obvladujemo s samozavestnimi kretnjami, globokimi vdihi, mislijo na uspešno opravljen javni nastop in pogovorom samim s seboj.
Ozer (2009, str. 108–109) meni, da bi morali ljudje, ki se javnega nastopanja izogibajo, vse negativne misli pretvoriti v pozitivne. Ta metoda je bistvena, saj nas spodbuja k boljšemu počutju in skuša dolgoročno odpraviti tremo pred javnim nastopanjem.
Einsiedler (2012, str. 50) pojasnjuje, da lahko z dihalnimi vajami dosežemo dvojni učinek pri obvladovanju treme pred javnim nastopanjem. Prvi učinek dosežemo tako, da v telo spravimo zadostno količino kisika, kar pomaga pri razgradnji stresnih hormonov, ki povzročajo slabo telesno počutje in negativno razmišljanje. Drugi učinek dosežemo tako, da se osredotočimo na izvajanje dihalnih vaj, s pomočjo katerih pozabimo na vse negativne misli in tako zmanjšamo produkcijo stresnih hormonov.
Goltnik (2003, str. 78) trdi, da se treme lahko znebimo na več načinov, in sicer z globokim dihanjem, sproščenim govorom, primerno in udobno obleko. Pomembno je, da pred javnim nastopom ne uživamo prekomerne količine kave in alkoholnih pijač, da občinstvo povabimo k sodelovanju in z njimi ustvarimo dober odnos, da vadimo nastop in da dobro poznamo vsebino naše predstavitve.
Vnuk (2012, str. 3) opredeljuje nekatere ključne korake za obvladovanje treme pred javnim nastopanjem, in sicer obiskovanje meditacije in joge, branje motivacijskih knjig za krepitev samopodobe, uporaba tehnik in metod sproščanja, zdrava prehrana in gibanje, postavitev realnih in vmesnih ciljev na poti do končnega cilja, zaupanje vas in udeležba na delavnicah za krepitev samopodobe.
Ozer (2009) pojasnjuje štiri stopnje, ki pomagajo pri premagovanju treme pred javnim nastopanjem, in sicer: ocenjevanje priložnosti in grožnje, priprava na ukrepanje, nastopanje po ravneh ter premagana trema pred javnim nastopanjem. Prva stopnja obsega ocenjevanje priložnosti in groženj, ki izhajajo iz premagovanje treme. Nekateri ljudje, ki doživljajo tremo pred javnim nastopanjem, lahko z njo normalno živijo, medtem ko druge zelo omejuje pri poklicnih priložnostih, osebnih interesih in v družbenem življenju. Treba je oceniti, ali je trema obvladljiva in ali predstavlja oviro pri poklicni in osebni rasti. Ko to ocenimo, moramo predvideti tudi priložnosti, ki se nam bodo ponudile, ko premagamo tremo.
Druga stopnja za premagovanje treme pred javnim nastopanjem obsega pripravo na ukrepanje, ki zahteva veliko potrpljenja, saj je pri premagovanju treme pred javnim nastopanjem pomembno, da to počnemo postopoma. Imeti moramo čustveno oporo in si ponavljati vzpodbudne besede, saj tako ne občutimo pritiska ali zunanjih pričakovanj.
Pomembno je, da prepoznamo sprožilce, zaradi katerih občutimo tremo. Poznamo nekatere osebne sprožilce, in sicer namesto da sediš, stojiš, govorniški pult, uradna predstavitev, nošenje poslovnih oblačil, aplavz, govorec ima mikrofon na govorniškem pultu, zavihku obleke ali v roki, med občinstvom je družinski član in smeh (Ozer, 2009).
Pri tretji stopnji gre za nastopanje po ravneh, saj mora imeti posameznik v mislih ves čas nadzor nad dejavnostjo in ravnijo izziva. Posameznik lahko določeno nalogo večkrat ponovi, da postane sproščen. Preden pa napreduje z ene stopnje na drugo, mora dokončati naslednje korake, ki so sestavljanje seznama, vaja predstavitve v mislih, izvedba nastopa, proslavitev, vrednotenje javnega nastopa. Treba je sestaviti seznam negativnih izjav, ki si jih pred javnim nastopom ponavljamo v mislih. K vsaki negativni izjavi nato zapišemo tudi pozitivno izjavo. Pri drugem koraku si nastop skušamo predstavljati v mislih. S pomočjo treninga možganov si lahko predstavljamo tako pozitivne kot negativne situacije. Tretji in četrti korak predstavljata proslavljanje in izvedba nastopa. Ne glede na izid javnega nastopa je pomembna proslavitev, da se javnemu nastopanju nismo izognili. Vrednotenje nastopa predstavlja zadnji korak, pri čemer je potrebno nepristransko vrednotenje z vidika občinstva. To je možno s pomočjo video kamere, s pomočjo katere si javni nastop lahko kasneje ogledamo. Pri vrednotenju nastopa je pomembno, da preverimo, ali smo upoštevali vse stopnje in korake, da bi bil javni nastop uspešen in ali smo bili dovolj pripravljeni nanj (Ozer, 2009).
Četrto stopnjo premagovanja treme predstavlja stopnja, pri kateri naj bi bila trema vsaj delno premagana. Mnenje občinstva o javnem nastopanju ni več pomembno, ko posameznik razvije vse spretnosti in znanja, da premaga tremo pred javnim nastopanjem.
Ko posameznik premaga tremo pred javnim nastopanjem, se mu lahko življenje spremeni, saj postane bolj samozavesten in sposoben javno nastopiti pred neznano ali znano skupino ljudi (Ozer, 2009).
Poznavanje nasvetov za obvladovanje treme posamezniku pomaga, da se lahko na javni nastop kvalitetno pripravi. S pomočjo nasvetov, kot je obiskovanje joge, meditacije, zdrava prehrana, uporaba tehnik in metod sproščanja, lahko posameznik občutno zmanjša vpliv treme pred javnim nastopanjem. S pomočjo predstavljene vsebine lahko vplivamo na dojemanje in občutenje treme pred javnim nastopanjem, saj se posameznik s pomočjo nasvetov nauči, kaj vse je potrebno, da tremo pred javnim nastopanjem premaga.