V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, ali obstaja trema pred javnim nastopanjem med študenti nekaterih članic Univerze v Ljubljani, med katere sodijo Fakulteta za upravo, Ekonomska fakulteta, Pedagoška fakulteta, Zdravstvena fakulteta, Fakulteta za družbene vede in Akademija za glasbo. S pomočjo raziskave smo pridobili vpogled na področje treme pred javnim nastopanjem in s tem posledično možnost predstavitve naših ugotovitev in predlogov izboljšav.
Na osnovi analize podatkov raziskave diplomskega dela ugotavljamo, da ima 47 % anketirancev tremo pred javnim nastopanjem, 40 % anketirancev pa ima tremo pred javnim nastopanjem včasih. Najmanj anketirancev, 13 %, meni, da nima treme pred javnim nastopanjem. Na podlagi rezultatov lahko ugotovimo, da ima skoraj polovica anketirancev še vedno tremo pred javnim nastopanjem in da je pomembno ugotoviti vzrok za njo.
Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da 49 % anketirancev meni, da je dvom v neuspeh najpogostejši razlog za pojav treme pred javnim nastopanjem. Anketirani med druge najpogostejše razloge za pojav treme pred javnim nastopanjem uvrščajo strah pred
oceno in kritiko (45 %), strah pred nesprejetostjo (42 %), situacijo nastopa (41 %), osebnostne značilnosti (38 %) in nalogo, ki je pred njimi (33 %). Pomembno je, da se študenti zavedajo, da ima lahko trema na njih tudi pozitiven vpliv, zato je pomembno, da se z njo soočijo in premagajo strah.
V okviru raziskave smo ugotovili, da 91 % anketirancev meni, da je dobro pripravljen javni nastop zelo pomemben, 9 % anketirancev pa meni, da dobro pripravljen javni nastop ni pomemben. Na podlagi raziskave ugotovimo, da se študenti zavedajo, da če se bodo na javni nastop dobro pripravili, bo posledično trema pred javnim nastopanjem manjša.
Rezultati raziskave kažejo, da sta 63 % anketiranim pri javnem nastopanju pomembna govorica telesa in zunanja podoba. Le 14 % anketirancev meni, da je pri javnem nastopanju pomembnejša telesna govorica kot zunanja podoba. Na podlagi rezultatov lahko potrdimo, da se anketiranci zavedajo pomena verbalne in neverbalne komunikacije in da vedo, da moraš pri javnem nastopanju občinstvo prepričati tako z govorom kot videzom in s telesno govorico.
Trema posameznika ima velik vpliv na javno nastopanje. Glede na to, da smo dokazali pomembnost udeležbe na vajah, seminarjih in izobraževanjih na temo javnega nastopanja, bodo pedagogi lahko s povečanjem udeležbe študentov na izobraževalnih dogodkih posledično zmanjšali tudi delež treme pred javnim nastopanjem. Menimo, da je ključnega pomena najprej čim hitrejše odkriti vzroke treme pred javnim nastopanjem študentov, šele nato sledi ukrepanje.
V diplomskem delu smo preverjali tudi oblikovane hipoteze in na osnovi preverjanj smo ugotovili:
‒ Anketiranci doživljajo tremo pred javnim nastopanjem.
‒ Pred javnim nastopanjem tremo pogosteje doživljajo ženske kot moški.
‒ Manj kot 50 % študentov članic Univerze v Ljubljani se pred javnim nastopanjem vedno sprošča z uporabo dihalnih vaj.
‒ Anketiranci pred pametnimi in zahtevnimi poslušalci, ki so bolj izobraženi od govornika, ne nastopajo težje.
‒ Več kot 50 % študentov članic Univerze v Ljubljani meni, da je za dober javni nastop pomembna udeležba na delavnicah in izobraževanjih na temo javnega nastopa.
Na podlagi teorije in rezultatov raziskave diplomskega dela smo pripravili nekaj predlogov za izboljšave, ki so rezultat našega razmišljanja glede na situacijo, in sicer:
‒ Trema posameznika ima velik vpliv na javno nastopanje. Glede na to, da smo dokazali pomembnost udeležbe na vajah, seminarjih in izobraževanjih, povezanih s tremo pred javnim nastopanjem, bodo pedagogi lahko s povečanjem udeležbe študentov na izobraževalnih dogodkih posledično zmanjšali tudi delež treme pred
javnim nastopanjem. Zavedati se moramo, da se vsak človek vsakodnevno srečuje z javnim nastopanjem, čeprav se tega mogoče ne zaveda. Bolj kot bodo študenti javno nastopali, bolj bodo samozavestni in odločni. Menimo, da je ključnega pomena najprej čim hitrejše odkriti vzroke treme pred javnim nastopanjem študentov, šele nato sledi ukrepanje. Pomembno je, da znajo pedagogi študente pravilno motivirati, da bodo pogosteje javno nastopali.
‒ V raziskavi smo ugotovili, da se anketiranci sproščajo s pomočjo različnih tehnik in metod sproščanja, kot so meditacija joga, dihalne vaje in pozitivno mišljenje.
Anketiranci pa se poleg navedenih tehnik in metod sproščanja sproščajo tudi s cigareti in uživanjem pomirjeval, zato je ključno, da spoznajo, da bi se lahko namesto navedenega raje sproščali s športom ali glasbo. Pred vsakim javnim nastopanjem na fakulteti bi bilo priporočljivo, da bi pedagogi izvajali tehnike in metode sproščanja skupaj s svojimi študenti, saj bi slednji pridobili veliko izkušenj in znanja tudi s tega področja. Takšno dodatno izobraževanje bi pripomoglo tako pedagogom kot študentom pri boljšem poznavanju področja treme pred javnim nastopanjem.
‒ Besedna in nebesedna komunikacija sta pomembni pri javnem nastopanju, saj tako nastopajoči pridobi povratno informacijo občinstva in izve, kakšno je njegovo mnenje o njegovem javnem nastopu in kaj bi bilo v nadaljnje potrebno izboljšati.
Pomembno je, da pedagogi verjamejo v svoje študente, saj jih na ta način spodbujajo in motivirajo. Po vsakem javnem nastopu bi morali pedagogi temeljito analizirati celoten javni nastop in predstaviti predloge izboljšav. Na podlagi analize javnega nastopa bi tako študenti točno vedeli, kaj je treba pri naslednjem javnem nastopu izboljšati. Menim, da bi se javni nastopi s privolitvijo študentov lahko snemali z namenom, da bi lahko študenti na posnetku opazovali tudi svoje kretnje rok in nog, mimiko obraza ter gibanje po prostoru, ki predstavljajo pomemben del neverbalne komunikacije pri javnem nastopu.
Menimo, da bo z večjim poudarkom na tremo pred javnim nastopanjem mogoče še izboljšati posameznikovo telesno in duševno doživljanje treme, kar se bo kazalo v večjem zadovoljstvu in uspehu posameznikov pri javnem nastopanju.
6 ZAKLJUČEK
Javni nastop je neposredno govorno komuniciranje pred občinstvom, ki obsega različne načine sporazumevanja, in sicer telesno govorico, verbalno komunikacijo, obnašanje v prostoru in govor. Govor je pomemben pri javnem nastopanju, saj se uporablja za posredovanje znanja in sporočil, izražanje mnenj in stališč, prepričevanje ciljne skupine ter sporočanje podatkov in informacij občinstvu.
Govorec lahko občuti določeno mero treme pred javnim nastopom, ki jo običajno spremlja dvom v njegove sposobnosti. Skrbi ga, da njegovo vloženo delo in trud ne bosta sprejeta, kot je pričakoval. Pri javnem nastopanju je pomembno zavedanje, da ne smemo biti kritični sami do sebe, saj nihče ni popoln, zato moramo napake vzeti kot priložnost za izboljšanje.
Treme pred javnim nastopanjem ne doživljajo vsi enako, čeprav je prisotna pri vseh ljudeh.
Nekateri ljudje se situacijam, ki zahtevajo javno nastopanje, v večini primerov hočejo izogniti, saj jim to predstavlja težavo. Vendar je mogoče tremo pred javnim nastopanjem nadzorovati in nastop izpeljati brez težav, in sicer z ustrezno pripravo in vztrajnostjo.
Strokovnjaki na področju treme pred javnim nastopanjem menijo, da se ljudje najbolj bojijo občinstva, govorjenja in negativnih kritik pri javnem nastopanju.
Trema je neprijetna živčna napetost pred javnim nastopom, ki jo lahko občutimo telesno ali mentalno. Slednjo občutimo kot zmedenost, tesnobo, stres, panično motnjo, strah, negativne misli in težave s koncentracijo. Telesno tremo pa doživljamo kot potne dlani, rdečico na obrazu, slabost, povišan srčni utrip, suha usta in potenje. Tremo pred javnim nastopanjem lahko povzročajo misli in duševno stanje človeka, zato je poleg dobre priprave na javni nastop pomembna tudi umiritev misli in duševnega stanja. Duševno zaznavanje treme je po navadi skrito v naši podzavesti zato ga je težje premagati in se z njem soočiti, vseeno pa trema pred javnim nastopanjem, ki jo občutimo na nas pozitivno vpliva, saj smo tako bolj pozorni in zbrani. Za posameznikovo telesno in duševno počutje je pomembno poznavanje različnih vrst tehnik in metod sproščanja, kot so tek, joga, meditacija, avtogeni trening, akupresura, progresivna mišična sprostitev, terapija s plesom, tapkanje in vizualizacija. V povezavi s tremo poznamo inhibitorno in stimulativno tremo. Inhibitorno tremo posameznik občuti kot zmedenost, nezavest, slabost ali odpoved mišičnih moči.
Stimulativno tremo pa posameznik občuti kot motivacijo, da dobro preceni svoje sposobnosti, spretnosti in znanje v določeni situaciji.
Raziskava diplomskega dela je pokazala, da ima 47 % anketiranih tremo pred javnim nastopanjem, 40 % anketiranih ima včasih tremo pred javnim nastopom, medtem ko 13 % anketiranih trdi, da treme pred javnim nastopom nimajo oz. je ne občutijo. Ugotovili smo tudi, da 49 % anketiranih meni, da je dvom v neuspeh najpogostejši razlog za pojav treme pred javnim nastopanjem, medtem ko najmanj anketiranih, in sicer 33 %, meni, da je
najpogostejši razlog za pojav treme pred javnim nastopanjem naloga, ki je pred nami. Na podlagi podatkov smo ugotovili, da 91 % anketiranih meni, da je pomemben dobro pripravljen javni nastop, medtem ko 9 % anketiranih meni, da dobro pripravljen javni nastop ni pomemben. Področje pogostosti občutenja telesnih občutkov treme pred javnim nastopanjem je bilo v povprečju ocenjeno z oceno med 1,9 in 3,5. Z najvišjo povprečno oceno je bilo ocenjeno področje povišanega srčnega utripa (3,5), medtem ko je bilo z najnižjo povprečno oceno ocenjeno področje za pojav vrtoglavice in slabosti (1,9). Ugotovili smo tudi, da je bilo področje tehnik in metod sproščanja pred javnim nastopanjem v povprečju ocenjeno z oceno med 1,6 in 3,4. Z najvišjo povprečno oceno je bilo ocenjeno področje tehnik in metod sproščanja s pozitivnim in samozavestnim mišljenjem (3,4), medtem ko je bilo z najnižjo povprečno oceno ocenjeno področje uživanje sredstev za pomiritev (1,6). Področje najpogostejšega strahu, ki nastane pred javnim govorom je bilo v povprečju ocenjeno z oceno med 2,5 in 3,3. Z najvišjo povprečno oceno je bil ocenjen strah pred neznanjem (3,3), medtem ko je bilo z najnižjo povprečno oceno ocenjen strah, da ne bom mogel/-a odpreti ust in začeti govoriti (2,5).
V sklopu diplomskega dela smo si zastavili pet hipotez, ki smo jih preverjali na podlagi rezultatov raziskave. Ugotovili smo, da večina študentov (47,2 % anketirancev) doživlja tremo pred javnim nastopanjem in da jo pred javnim nastopanjem bolj doživljajo ženske kot moški (56,1 %). Na podlagi rezultatov raziskav smo ugotovili, da se pred javnim nastopom vedno sprošča z uporabo dihalnih vaj samo 10,5 % anketiranih in da študentom Univerze v Ljubljani ni težje nastopati pred ljudmi, ki so bolj izobraženi od govornika, saj rezultat t-testa prikazuje, da se pogostost doživljanja strahu pred pametnimi in zahtevnimi poslušalci statistično pomembno razlikuje od ocene 3.5 (p=0,000). Na podlagi preverjanja z binomialnim testom smo ugotovili, da več kot 50 % študentov članic Univerze v Ljubljani meni, da je za dober javni nastop pomembna udeležba na delavnicah in izobraževanjih javnega nastopa.
Rezultati raziskave bodo pomembni za pedagoge, ki poučujejo na Univerzi v Ljubljani. S pomočjo rezultatov bodo namreč lahko pridobili vpogled v stanje na nekaterih članicah Univerze v Ljubljani in s tem možnosti oblikovanja morebitnega izobraževanja o javnem nastopanju in tehnikah sproščanja pred javnim nastopanjem. Rezultati raziskave bodo pomembni tudi za študente in strokovnjake s področja javnega nastopanja. Študentom bo raziskava v pomoč, saj bodo izvedeli veliko novih in pomembnih stvari, ki jim bodo pomagale premagati tremo pred javnim nastopanjem. Strokovnjakom s področja javnega nastopanja bo diplomsko delo v pomoč, da se seznanijo z rezultati raziskave.
LITERATURA IN VIRI
LITERATURA
Adamčič Pavlović, D. (2004). Sproščanje. Ljubljana: društvo za vedenjsko in kognitivno terapijo: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Adamčič Pavlović, D. (2008). Globina samodotika: obvladovanje stresa. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Amalietti, P. (2011). Negovanje diha: Laocejeva šola naravnega trebušnega dihanja.
Ljubljana: Amalietti & Amalietti.
Anderson, C. (2017). TED talks: the official TED guide to public speaking. New York: Mariner books.
Andreas, S. & Andreas, C. (2017). Heart of the mind: Engaging Your Inner Power To Change With NLP. Utah: Real People Press.
Bertoncelj, B. (2007). Joga: transformacija telesa in uma. Ljubljana: Devi.
Bodie, G. (2010). A racing heart, rattling knees and ruminative thoughts: Defining, explaining and treating public speaking anxiety. Communication education, 59(1), 70–105.
Bowden, M. (2013). How to present : the ultimate guide to presenting your ideas and influencing people using techniques that actually work. Milton, Qld.: John Wiley &
Sons.
Bradeško, M. (2010). Povejte z veseljem. Priročnik za odličen govorniški nastop. Radovljica:
Didakta d.o.o.
Brennan, L. (2020). Stage fright in the actor. London: Routledge.
Buttgereit, F. (2020). Stage fright - blessing or curse? London: Routledge.
Buzeti, J. (2015). Povezanost vedenja vodij z začasno odsotnostjo zaposlenih z dela v javni upravi. (doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.
Carnegie, D. (2004). Kako se naučiš javno nastopati in govoriti. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, d.d.
Carnegie, D. (2012). Premagajte skrbi in stres: kako ohraniti zdravo, pozitivno naravnano miselnost. Tržič: Učila international.
Carnegie, D. (2012). S komunikacijo do uspeha: kako izboljšamo pisno in ustno komuniciranje ter doseči uspeh v službi in življenju. Tržič: Učila international.
Dernovšek, M., Valič, M. & Konec Juričič, N. (2011). Obvladajmo anksioznost. Priročnik z delovnimi listi za vodje delavnic in predavatelje. Ljubljana: Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami.
Dooley, J. & Evans, V. (2017). On screen. C1: Public speeking skills. Teacher's book.
Newburry: Express Publishing.
Einsiedler, S. (2012). Trening komunikacije in javnega nastopanja s Sašo Einsiedler.
Ljubljana: Rokus Klett.
Fabris, A. (2016). Etika komunikacije. Ljubljana : Družina.
Ferjan, M. (2017). Poslovno komuniciranje. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.
Forbes, B. (2011). Joga za čustveno ravnovesje: enostavne vaje za lajšanje tesnobe in depresije. Ljubljana: Gnostica
Fraser, T. (2004). Joga: priročnik za učenje joge doma. Tržič: Učila International.
Gallo, C. (2012). Skrivnosti predstavitev Steva Jobsa: kako biti noro dober pred vsakim občinstvom. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Gasar, S. (2005). Koncepti in veščine komuniciranja. Kranj: B&B Višja strokovna šola.
George, M. (2001). Popolna sprostitev: sproščanje napetosti, premagovanje stresa, osvobajanje jaza. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Goldstein, J. (2017). Public speaking: A Meta – Communicative Approach. New York:
Routledge.
Grasberger, D. (2016). Avtogeni trening. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Gray, E. (2020). Stage fright? Philadelphia Media Network.
Hainbuch, F. (2011). Progresivno sproščanje mišic. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Harolds, J. A. (2012). Tips for giving a memorable presentation part V: Stage fright and rehearsing a presentation. Pennsylvania: Lippincott Williams & Wilkins.
His, M. (2019). How I conquered my fear of public speaking and learned to give effective presentations. New York: Business Expert Press.
Hybels S. & Weaver R. L. (2015). Communicating effectively. New York: McGraw-Hill Education.
Jernejčič, A. (2012). Skrivnosti javnega nastopanja. Ljubljana: Planet GV.
Jernejčič, A. (2014). Kako premagati strah pred javnim nastopanjem. Naša žena, 42–43.
Juhart, J., Strahovnik, V. & Žalec, B. (2012). Kako iz kulture strahu? Tesnoba in upanje današnjega človeka. Ljubljana: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.
Kadič, E. (2013). Govorica telesa in osebna karizma. Ljubljana: Zavod za napredne študije Delta.
Kadič, E. (2017). Samozavest je seksi! : samozavestna govorica telesa. Ljubljana: Zavod za napredne študije Delta.
Kajtna, K. & Jeromen, T. (2008). Sproščanje-moj mali priročnik. Trbovlje: samozaložba.
Kaplan, H. I. & Sadock, B.J. (2007). Synopsis of Psychiatry. Behavioral Sciences – Clinical psychiatry. Pennsylvania: Williams & Wilkins Co.
Karia, A. (2015). TED talks storytelling: 23 storytelling techniques from the best TED talks.
Lexington: Akash Karia.
Lou, H. (2018). Stage frights. Indianapolis Business Journal.
Luck, S. L. (2016). Zen and the art of business communication. New York: Business Expert Press.
Marentič Požarnik, B. (2014). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Matschnig, M. (2020). Trema: takojšnja pomoč pri tremi, nenadni blokadi spomina in drugih nevšečnostih. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
Mautner, G. & Rainer, F. (2017). Handbook of Business Communication. Berlin: De Gruyter Mouton.
Mihaljčič, Z. (2006). Poslovno komuniciranje. Ljubljana: Jutro.
Milivojević, Z. (2008). Emocije: razumevanje čustev v psihoterapiji. Novi Sad: Psihopolis institut.
Mladenovič, A. (2012). Iskanje prikritega pomena – osnove neverbalne komunikacije.
Kočevje: Center za mladinsko kulturo.
Možina, S., Tavčar, M., Kneževič, A. & Zupan, N. (2004): Poslovno komuniciranje – evropske razsežnosti. Maribor: Založba Obzorja.
Ozer, S. (2009). Golo občinstvo ni dovolj: ostanite prisebni, postanite samozavestni in premagajte strah pred javnim nastopanjem. Ljubljana: Tuma.
Paladin, M. (2011). Neverbalna komunikacija : dopolniti besede in biti prepričljiv. Nova Gorica: Educa, Melior.
Papler, K. (2008). Priprava in izvedba javnega nastopa (diplomsko delo). Kranj: B&B Višja strokovna šola.
Pardillo, J. C. (2019). Business Communication. Burlington: Society Publishing.
Petek, T. (2015). Criteria for public speech planning. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Prah, S. (2015). Predihajmo stres. Priročnik za sproščanje. Novo mesto: Psihoterapevstko društvo Izbira.
Puklek Levpušček, M. (2006). Socialna anksioznost v otroštvu in mladostništvu: razvojni, šolski in klinični vidik. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Reynolds, L. (2014). Stage fright. London: Dods Parliamentary Communications Limited.
Schmidt, I. (2015). Glava dela čudeže: avtogeni trening. Maribor: Založba Pivec.
Schöps, I. (2011). Joga. Veliki priročnik za začetnike in izkušene. Tržič: Učila International.
Studer, R., Gomez, P., Hildebrandt, H., Arial, M. & Danuser, B. (2011). Stage fright: its experience as a problem and coping with it. New York: Springer Nature B.V.
Tavčar, M.(1995). Uspešno poslovno sporazumevanje. Ljubljana: Novi forum.
Tench, R., Verčič, D., Zerfass, A., Moreno, A. & Verhoeven, P. (2017). Communication excellence: How to develop, manage and lead exceptional communications. New York: Elsevier Scopus.
Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV Založba.
Tušak, M. & Blatnik, P. (2017). Živeti s stresom. Tehnike samopomoči. Maribor: Poslovna založba MB.
Ule, M. (2005). Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Vec, T. (2005). Komunikacija – umevanje sporazuma. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Verčič, D. (2016). Why Invest in Strategic Communication? Because It Creates Value.
Communication Management Review.
Wagoner, D. (2011). Stage fright. Nebraski: University of Nebraska Press.
Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Zerfass, A., Verčič, D. Nothaft, H. & Werder, K. P. (2018). Strategic Communication: Defining the Field and its Contribution to Research and Practice. Routledge: Taylor & Francis Ltd.
Zupančič, Z. (2009). Telo in strah pred nastopom. V M. Pezdirc Bartol (ur.), Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, zbornik predavanj (str. 145–148). Ljubljana:
Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Živoder, M. (2011). Strah pred javnim nastopanjem (diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
VIRI
Amadebai, E. (2021). 13+ different types of speech. Pridobljeno s https://www.acethepresentation.com/10-types-of-speech/
Bennett, A. (2016). 5 Qualities of an Effective Speaker. Pridobljeno s http://drjohnbennett.com/5-qualities-of-an-effective-speaker/
Brazier, Y. (2020). Everything you need to know about phobias. Pridobljeno s https://www.medicalnewstoday.com/articles/249347#what-is-a-phobia
Carbonell, D. (2014). Fear of Public Speaking: the Fear that Stalls Careers. Pridobljeno s https://www.anxietycoach.com/fear-of-public-speaking.html
CDI Univerzum. (2018). Javno nastopanje. Pridobljeno s https://www.portalosv.si/
komunikacija/nastop-in-priprava-ucinkovite-predstavitve/javno-nastopanje/
Cherney, K. (2020). Effects of Anxiety on the Body. Pridobljeno s https://www.healthline.com/health/anxiety/effects-on-body
Čepin, M. (2018). Kako se znebiti strahu pred javnim nastopanjem. Pridobljeno s https://blog.merkaba.si/kako-se-znebiti-strahu-pred-javnim-nastopanjem/
Delagran, L. (2016). Impact of Fear and Anxiety. Pridobljeno s https://www.takingcharge.csh.umn.edu/impact-fear-and-anxiety
Douthit, R. (2020). 10 Tips To Get Over A Fear Of Public Speaking. Pridobljeno s https://www.betterhelp.com/advice/stage-fright/10-tips-to-get-over-a-fear-of-public-speaking/
Einsiedler, S. (2019). Strah pred javnim nastopanjem. Pridobljeno s https://sasaeinsiedler.si/strah-pred-javnim-nastopanjem/
Embolden. (2020). Why Is Public Speaking Important: 11 Reasons to Learn to Be a Better Speaker. Pridobljeno s https://embolden.co/why-is-public-speaking-important/
Flavin, D. (2011). Stress symptoms: Effects on your body and behavior. Pridobljeno s https://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/stress-management/in-depth/stre ss-symptoms/art-20050987
Gaberšček, S. (2021). Osnovna prvina dobrega nastopa je to, da si avtentičen. Pridobljeno s https://www.marketingmagazin.si/intervju/osnovna-prvina-dobrega-nastopa-je-da-si-avtenticen
Garfinkle, J. (2020). 9 Tips for Improving Your Communications Skills. Pridobljeno s https://garfinkleexecutivecoaching.com/articles/improve-your-communication-skills/9-tips-for-improving-your-communications-skills
Genard, G. (2019). 10 Causes of Speech Anxiety that Create Fear of Public Speaking.
Pridobljeno s https://www.genardmethod.com/blog/bid/169656/top-10-causes-of-speech-anxiety-that-create-fear-of-public-speaking
Gobec, N. (2017). Povej brez besed. Pridobljeno s
Gobec, N. (2017). Povej brez besed. Pridobljeno s